Vlomilec ukrade občutek varnosti

»Škode ni bilo, le tista grozna misel, da so bili tam, da je bil nekdo notri in brskal.«

»Dolgo časa sem se zbujala in hodila gledat skozi okno zaradi vsakega sumljivega šuma.«

»Oprezam za vsakim neznancem, ki zaide v našo ulico.«

»Bali smo se, da se bodo vrnili.«

Tako svoje občutke opisujejo žrtve vloma.

Po podatkih Generalne policijske uprave RS je bilo v Sloveniji med letoma 2014 in 2016 skoraj 11.100 vlomov v stanovanjske objekte.

Škoda ni le materialna

Da vlom lahko močno in dolgotrajno vpliva na psihološko oziroma čustveno stanje posameznika, potrjuje tudi psihologinja in psihoterapevtka mag. Mojca Brezavšček. Navede več razlogov.

1. Vlom zelo načne vaš občutek varnosti, še posebno, ker gre za vaš dom, vaše zavetje in prostor, v katerem naj bi se počutili najbolj varne.

    

   »Kar naenkrat je to oskrunjeno. Občutek zaupanja je zelo težko povrniti. Pogosto je najhuje za tistega, ki prvi najde razdejanje po vlomu, doživi ta šok in nevarnost, ko niti ne ve, ali je vlomilec še tam,« pojasnjuje Brezavščkova.

    

2. Žrtve poročajo o grozljivo neprijetnem občutku, ko se zavejo, da so jih pred vlomom opazovali in spremljali njihove navade.

    

   »Občutka se je težko znebiti. Še dolgo se lahko počutijo opazovane ter se impulzivno odzovejo s strahom in stresom vedno, ko jih nekdo gleda, četudi s povsem nedolžnim razlogom.«
   

    

   Strokovnjakinja pojasnjuje, da je naporno živeti v svetu, v katerem ima žrtev občutek, da jo nekaj nenehno preganja.

    

3. Nekdo je brskal po vaši intimi, predalih, spodnjem perilu …

    

   »Ne veste, česa vsega so se dotaknili, in to lahko občutite kot neke vrste posilstvo. Zelo težko se je soočiti s tem, da se je nekdo dotikal vaših stvari. Lahko vam je tudi odnesel stvari, ki vam veliko pomenijo in vam predstavljajo dragocene spomine,« našteva Brezavščkova.

    

   V enem od desetih primerov so posledice vloma tako hude, da se žrtve odločijo za selitev, podatke iz Združenega kraljestva navaja raziskava zavarovalnice Allianz.

Jeza in strah po vlomu hkrati

Podobno se je zgodilo tudi družini iz okolice Celja, ki so ji v stanovanjsko hišo vlomili v popoldanskem času, medtem ko so njeni člani odšli na družinsko praznovanje. Vrnili so se pozno popoldne, našli odprta in polomljena vhodna vrata ter takoj poklicali policijo. Ukradli so jim denar in nekaj zlatnine.

»V človeka se naselita strah in jeza hkrati,« občutke opisuje sogovornica, ki pove, da so že drugi dan po vlomu vgradili alarmni sistem. Ob tem razlaga, da sta jo bolj kot povzročena škoda in odtujene stvari prizadela drznost vdora in vstop neznanca v njihovo privatno lastnino. Po začetnem šoku, jezi in strahu so se pozneje pomirili in življenje se je vrnilo v stare tire.

Povsem razumljivo je, če si poskušate občutek varnosti povečati z zunanjimi pomagali, kot je hud pes ali alarmna naprava, pojasnjuje Mojca Brezavšček. A včasih niti to ne zadošča. Strah in jeza lahko vztrajata.

V povprečju traja kar osem mesecev, da se žrtve vloma doma vnovič počutijo varne, so ugotovili v raziskavi zavarovalnice Allianz.

»Na storilca ste lahko jezni, ker vam je vzel življenje, kot ste ga poznali, ker ne morete več uživati tam, kjer ste se prej najbolj sprostili, ko ste bili doma sami. Strah lahko zelo oteži vsakdanje življenje.«

Med posledicami stresne izkušnje je lahko na primer slabši spanec. »Vznemirjenost že sama po sebi deluje stresno in lahko vpliva na spanje. Poleg tega vemo, da ima noč svojo moč in se takrat strah še poveča. V postelji lahko ves čas poslušate zvoke iz okolice,« običajne težave žrtev vloma opisuje Brezavščkova.

Podporna mreža

Kako hitro si opomorete, je odvisno od tega, kako občutljivi ste po naravi in v kakšnem življenjskem trenutku vas izkušnja doleti.

Kot razlaga strokovnjakinja, pa sta zelo pomembna podpora in razumevanje okolice – partnerja, družine, prijateljev … »Če ljudje dogodek omalovažujejo in govorijo, da ni nič posebnega, da so to doživeli tudi drugi in preživeli, potem žrtev ne more deliti svoje stiske.«

Druga skrajnost je, ko ljudje pretirano sočustvujejo in celo postrežejo s primeri, komu vse so še vlomili in kaj vse se še lahko zgodi. Tudi to seveda ne pomaga.

Strokovnjakinja ocenjuje, da je najpomembnejša pomoč po izkušnji z vlomom ta, da najdete nekoga, ki vam je pripravljen prisluhniti ter razume vaš strah, stisko in bolečino.

»Najbolj pomaga, če imate okoli sebe mrežo ljudi, ki vam pomagajo ponovno vzpostaviti občutek varnosti in stabilnosti. Dobri prijateljski in družinski odnosi pomagajo vrniti občutek, da so stvari spet take, kot so bile,« svetuje Brezavščkova.

Kdaj po strokovno pomoč?

Povsem običajno je, da po izkušnji vloma čutite neko vznemirjenje, pojasnjuje psihoterapevtka. »A če vidite, da to traja dlje časa in vas zelo intenzivno spremlja, tako da se ne morete več vrniti k vsakdanjim dejavnostim in si marsikam ne upate več ali si ne upate biti sami doma, je priporočljivo, da poiščete strokovno pomoč.«

Strokovnjak, kot je psiholog ali psihoterapevt, lahko žrtvi pomaga, da se spoprime s strahovi in jih predela, da ti ne ostanejo njen stalni sopotnik.

Mag. Mojca Brezavšček opogumlja, da nikakor ni priznanje šibkosti, če po vlomu poiščete strokovno pomoč, še posebno, če čutite, da vam je nenehen strah zelo okrnil življenje in ga osiromašil.

Nekaj nasvetov, kako lahko občutek varnosti poskusite povečati še z nekaterimi preventivnimi ukrepi, smo zapisali v članku, v katerem pojasnjujemo tudi, kako koristi zavarovanje.