Znate ukrepati, ko zagori?

Gasilska zveza Slovenije poroča, da kar 60 odstotkov požarov nastane v domačem okolju. Četrtina se jih zgodi v najmanj primernem času – ponoči. Najpogosteje sicer zagori v kuhinji. Velikokrat pa so za požar krive tudi nepravilna raba grelnih teles ali napake na njih, pa tudi svečke in adventni venčki niso nedolžni.

Adventni venček lahko hitro zagori. V videu preverite, kako pogasite požar, preden se razširi.

Priprava celotne družine je bistvena

Priprava na nepričakovano je zato zelo koristna. Ne glede na to, ali živite v bloku ali hiši, je dobro imeti požarni načrt. Vsak dom je edinstven, zato se na univerzalne požarne načrte in smernice ni smiselno v celoti zanašati. Bistveno pa je, da vsak član družine natančno ve, kako poiskati izhod, če zagori.

V družinske priprave na ukrepanje ob požaru naj bodo vključeni tudi otroci. Ko bodo vedeli, kako ravnati, se bo njihov morebiten strah pred požarom zmanjšal.

10 korakov do pripravljenosti na požar

Prepoznava kritičnih mest, preventiva in priprava na požar so osnove vaše varnosti. Skupaj z vsemi člani družine postopoma prehodite pomembne varnostne korake. En korak – en dan in ena igra za otroke. Da, tudi skrb za varnost je lahko zabavna.

1. Prepoznajte možnosti za požar

Kjer so elektrika, toplotni vir in odprt ogenj, tam lahko nastane požar. Najpogosteje zagori pri nepazljivi uporabi grelnih in električnih naprav.

Zato naj velja nekaj osnovnih pravil požarne varnosti:

• na kaloriferje in oljne radiatorje ne odlagajte reči,
• likalnik po uporabi vselej izklopite,
• peči, kamine in dimnike redno čistite,
• poškodovano električno napeljavo nemudoma popravite,
• sveče pustite prižgane le, ko ste v istem prostoru,
• vročega olja nikoli ne pustite na štedilniku brez nadzora,
• med kuhanjem se ne lotevajte drugih nalog, ki bi preusmerile vašo pozornost.

IGRAJTE SE: Z otroki raziščite dom. Poskusite najti potencialno nevarna mesta, naprave in situacije, v katerih se lahko pojavijo težave. Vendarle pa otroke s pojasnili pomirite, da nikoli ne zagori brez razloga.

S skupnim ogledom videoposnetkov se naučite, kako pogasiti goreče olje.

2. Namestite javljalnike dima

Javljalniki dima so ena boljših (in poceni) investicij v varnost vašega bivanja. Tudi če doma nimate kamina ali peči, lahko požar zaradi pozabljene hrane na štedilniku ali zagorele sveče opazite, ko je ta še omejen, in ga tudi sami pogasite. Če se razširi na površino, večjo od dveh kvadratnih metrov, je čas, da se umaknete in pokličete gasilce.

IGRAJTE SE: Otrokom najprej razložite namen javljalnikov dima. Nato naj sami sprožijo testni alarm, da spoznajo njegov zvok. Dovolite jim, da tu in tam preizkusijo delovanje javljalnika. Celo polletna zamenjava baterij je zanje lahko zabaven opravek.

 V posnetku si oglejte, kako je Saša Kapetanovič s svojima hčerkama obiskal Gasilsko brigado Ljubljana, kjer so jim dežurni gasilci v klicnem centru razložili, kaj morata vedeti in povedati, ko pokličeta na številko 112. 

Javljalniki dima imajo lahko tudi funkcijo alarma za primer uhajanja ogljikovega monoksida. Preverite, zakaj je dobro imeti javljalnik tega strupenega plina in kam ga namestiti.

3. Kdaj poklicati pomoč?

Če je le mogoče, že med evakuacijo pokličite na številko 112, tudi če se gašenja lotevate sami. Vsaka minuta je pomembna, s takojšnjim klicem pa bo pomoč prišla kar se da hitro.

Otroke naučite uporabljati telefon, poiskati pomembne številke in vtipkati številko 112. Opozorite jih, naj v sili ne kličejo vas, ampak najprej reševalce. Številko in protokol imejte zapisana na vidnem mestu.

IGRAJTE SE: Otroci obožujejo igro vlog. Naučite jih protokol, nato pa se igrajte klicanje pomoči na številko 112. Otrok naj kliče, vi pa bodite reševalec. Otroci naj predlagajo različne situacije. Pokličejo naj na pomoč zaradi požara, slabega počutja starša ali nesreče. Igrate se lahko tudi klicanje na številko 113.

4. Nikoli gasiti, razen če …

Otroci naj se gašenja ne lotevajo sami, razen če gre za manjši požar, ki se še ni razširil. Naučite jih gašenja z mokro krpo ali zadušitve požara v ponvi s pokrovko. Razložite jim mehanizem gorenja. Tako bodo tudi lažje razumeli, zakaj požar lahko pogasijo s krpo ali pokrovko.

Tudi vi se gašenja razširjenih požarov ne lotevajte sami. Vendarle pa imate, preden se požar nevarno razširi, nekaj časa za ukrepanje, če seveda ni zagorelo ponoči, ko je vaš reakcijski čas bistveno daljši. Takrat bo prav prišel gasilni aparat. Ta naj bo v hiši vselej na istem mestu, v bloku pa preverite, kje je nameščen. Naučite se ga uporabljati.

IGRAJTE SE: Kadar boste doma imeli prižgano svečko ali boste kurili na prostem, povabite otroke, da skupaj najdete primeren način gašenja. Tako boste ugotovili, da se taborni ogenj najhitreje pogasi s peskom ali prstjo in ne z vodo, svečka pa kar s pokrovom ali kozarcem, ki ga poveznemo čeznjo. Izkoristite priložnost za pogovor o gašenju.

Bi bili kos požaru? Preizkusite se v testu.

5. Hitro na prosto!

Nič ni pomembnejše od življenja. Ko je jasno, da se boste morali umakniti, vselej najprej poskrbite, da boste na varnem vsi družinski člani. Nemudoma se začnite umikati iz prostora. Ob razširjenem požaru boste varni le na prostem, odmaknjeni od gorečega objekta.

Dogovorite se, kje se zberete, če bi se med evakuacijo izgubili. Če umik na prosto ni mogoč, zaprite vsa notranja vrata, se zatecite v sobo z oknom in pokličite na pomoč.

IGRAJTE SE: Vsi družinski člani naštejte stvari, ki se vam zdijo zelo pomembne. Nato povejte, kaj bi vzeli s seboj, če bi zagorelo. Ko odgovorite, skupaj ugotavljajte, katere stvari lahko nadomestite in katerih ne. Tako bodo otroci med igro spoznali, da je skoraj vse, kar imamo, razen življenja, povsem nadomestljivo.

Otroke je strah marsičesa. Izgubo materialnega težko razumejo kot nadomestljivo. Pojasnite jim, kaj pomeni zavarovanje in zakaj ga sklepamo.

6. Skozi vrata in okna?

Najboljša evakuacijska pot je praviloma skozi vrata (razen če gori tudi na drugi strani vrat). Pot do njih naj bo zato prehodna. Hodnik naj ne bo poln torb, škatel, vreč in čevljev.

Ključi, ki odpirajo vrata, naj bodo vselej na istem mestu. Tudi otroci morajo vedeti, kje so. Če ne morete skozi vrata, lahko v pritličju zlezete skozi okno. V nadstropjih se zatecite v sobo, v kateri ne gori, in odprite okna, da boste lažje dihali. Tako vas bodo reševalci prej opazili.

IGRAJTE SE: Mlajši otroci imajo lahko težave z odpiranjem oken in vrat. Vadite odpiranje oken in odklepanje vrat ter skupaj določite prostor, na katerem boste hranili ključe.

7. Pot do rešitve

Idealno je, da ima vsak prostor dva možna (in varna) načina izhoda. V hiši je lahko v hudi sili ena od možnosti skok iz prvega nadstropja na vzmetnico, vendar le ob prisotnosti odraslih. V blokovskih stanovanjih evakuacija skozi okna najpogosteje ni mogoča, zato je še pomembneje, da imate evakuacijsko pot jasno začrtano.

Pri upravniku se pozanimajte, ali redno vzdržuje osvetljenost znakov za evakuacijsko pot. Preverite pa tudi, ali je dostop do požarnih stopnic odklenjen oziroma ali je ključ zanj na vidnem in dostopnem mestu.

IGRAJTE SE: Otroci naj med sprehodom po stanovanju ali hiši predlagajo svoje ideje za evakuacijo. O njihovih idejah, tudi če so slabe, se pogovorite ter jim ob tem pojasnite možnosti in nevarnosti. Pokažejo naj vam denimo, kako v bloku prepoznajo smer evakuacije (osvetljene označbe), izzovite pa jih tudi s potjo v nižja nadstropja. Bodo izbrali za umik prepovedano dvigalo? Preizkusite se lahko tudi v varnem spuščanju po požarnih stopnicah.

8. Glejte s tipanjem

Ob razširjenem požaru se vidljivost v stanovanju lahko zelo hitro močno poslabša. Naučite se prepoznati dele svojega doma s tipanjem, saj vam vid ob požaru morda ne bo koristil. Med evakuacijo se zato proti izhodu pomikajte ob stenah. Tako vas slaba vidljivost ne bo zmedla in boste lažje našli najkrajšo pot do izhoda.

IGRAJTE SE: Ko imate pripravljen idealen evakuacijski načrt, se preizkusite v poznavanju doma. Oči si prevežite z ruto in samo s tipanjem poskusite najti izhod.

9. Dihajte varno

Vdihovanje dima, ki lahko dom napolni v nekaj minutah in je poln ogljikovega monoksida, je življenjsko nevarno. Preden začnete evakuacijo, si zato nos prekrijte z debelo krpo ali brisačo. Nato se umikajte v sključeni drži, saj je pri tleh manj dima.

IGRAJTE SE: Ustvarite evakuacijski poligon. Po stanovanju na višini od 50 do 100 centimetrov od tal napeljite prepletajoče se vrvice. Potem pa tekmujte: kdor se pod vrvicami najhitreje premika in si pri tem na nos ves čas tišči brisačo, zmaga in ga lahko razglasite za požarnega prvaka.

10. Vaja dela mojstra

Znanje, ki ste ga skupaj pridobili, bi bilo škoda zavreči. Izkoristite vse priložnosti, da otroke poučite o kakšni novi zanimivosti v zvezi s požari. Naj požar ne bo neznanka, ki se je otroci bojijo, ampak situacija, iz katere se lahko, če imamo znanje in smo nanjo pripravljeni, tudi rešimo.

IGRAJTE SE: Dvakrat letno, ko denimo zamenjate baterije v javljalniku dima, pregledate gasilne aparate ali vas obišče dimnikar, organizirajte požarno vajo. Preigravajte različne scenarije: enkrat naj zagori v enem prostoru, drugič v drugem. Spodbudite otroke, da pri ukrepanju sledijo vašemu požarnemu načrtu in uporabijo vse pridobljeno znanje.

Narišite svoj družinski požarni načrt in ga hranite na vidnem mestu. Tukaj najdete predlogo za zaris načrta.