6 trikov, kako spakirati za potovanje

Na morje hodimo s šotorom in tam ostanemo 3 tedne. Prtljage je ogromno. Zato priznam – ko sem z mislimi že na počitnicah, komaj najdem energijo za to, da na kup spravim vse, kar bomo potrebovali. Kaj šele, da bi preverjala, kaj so drugi člani družine vzeli sabo in predvsem česa niso.

Nočem, da v trenutku, ko se končno zleknem pod oljko, nekdo ugotovi, da nima kopalk, plavutk, japonk ali česa še bolj pomembnega.

Vsako leto načrtujem, da bom sproti delala seznam vsega, kar je treba spakirati. Do danes mi še ni uspelo. Ko pakiram za na morje, hočem to opraviti v najkrajšem možnem času. Zapisovanje bi mi gotovo vzelo vsaj še dodatno uro ali dve. Vem, da bi šlo prihodnje leto potem hitreje. Je pa tudi res, da bi seznam verjetno kam založila in bi bilo treba vse od začetka.

Sem pa v dobrem desetletju, odkar moram poleg svoje prtljage misliti še na celo četico drugih, prišla do nekaterih dragocenih rešitev:

1. Potrebujem mir

Kadar pakiram, druge družinske člane vržem iz stanovanja. Potrebujem mir in koncentracijo, da česa ne pozabim. Sploh pa za to, da vzamem samo tisto, kar bomo res potrebovali. Otroška samostojnost gor ali dol.

2. Začnem pravočasno

Čeprav je videti, da vedno pakiram v zadnjem trenutku, začnem najmanj teden dni pred odhodom. Stvari, ki jih bomo vzeli s sabo, izločam iz obtoka. To pravzaprav pomeni, da jih skrivam pred njihovimi lastniki. Ni je bolj zoprne stvari, kot če tik pred odhodom ugotoviš, da so umazana prav tista oblačila, brez katerih si tvoji otroci ne znajo predstavljati počitnic.

3. Zgledno pripravim

Pri pranju in zlaganju perila sem velikokrat v zaostanku. Preden odpotujemo pa se vedno potrudim, da je oprane in zložene večina naše garderobe. Enkrat mi ni uspelo in sem v zadnjem trenutku iz kupa perila vlekla spodnje gate, nogavicam iskala pare in se poskušala spomniti, v kateri žehti so otroški kopalni plašči. Skoraj smo zamudili trajekt.

4. Uporabim vreče

Nismo družina, ki bi po svetu potovala z Louis Vuitton kovčki. Pravzaprav se nam kovčki, razen ko gremo z letalom, sploh ne zdijo praktični. Namesto njih uporabljamo Ikeine modre vreče, ki jih lahko drugo na drugo naložiš v avto in jih po potrebi še malo stlačiš skupaj. Pred nekaj leti smo odkrili takšne z zadrgo, ki so kot ogromne potovalke.

Pri teh vrečah je dobro predvsem to, da se odprejo po celi dolžini. Tako imaš pregled nad tem, kar je v njih. Poleg tega lahko nanje z alkoholnim flomastrom zapišeš, kaj in čigavo je tisto, kar je notri. Stanejo par evrov, zato jih imaš lahko, kolikor jih potrebuješ, pa še kakšno za rezervo.

5. Imam sistem

Večina potovalk, ki jih pripravim, je skupnih. To je tudi eden od razlogov, da želim pakirati sama. Imamo vrečo, v kateri je posteljnina, eno za brisače, spet drugo za čevlje. Toaletne potrebščine so shranjene v eni veliki toaletni torbici, kopalke v vreči, v kateri so tudi vse druge stvari za na plažo.

Če pakiraš po takšnem sistemu, ti ni treba razmišljati, ali ima posamezna oseba vse, kar potrebuje. Misliš zgolj na to, ali si pripravil tisto, kar potrebujejo vsi.

6. Kupim novo

Na počitnice vedno vzamemo nove zobne ščetke in samo eno zobno pasto. To pa zato, da jih lahko spakiram večer preden gremo na pot. Če bi jih morali zjutraj še uporabiti, bi jih gotovo pozabili. 

Po eni strani pomeni pakiranje začetek počitnic, ampak pravzaprav pomeni tudi njihov konec. Ker prej ali slej pride dan, ko moraš vso prtljago spraviti nazaj v avto in jo dostaviti pred domači prag. Takrat dobim občutek, da me bo žehta napadla nekje od zadaj. Najraje bi kar takoj pobegnila nazaj na dopust.

Ali pa, če uporabim trik številka 7, in otroke naučim vsaj razpakirati?

Članek izraža stališča avtorja in ne nujno tudi stališč Zavarovalnice Triglav, d.d.