Česa si zares želim za materinski dan

Tina Deu o materinskem dnevu, ki bi ga bila vesela vsaka mama.

Že 13 let sem mama. Vsako leto se iskreno razveselim vseh čestitk s srčkastimi motivi, skulptur iz das mase, papirnatih rož in ogrlic iz makaronov, ki mi jih moji trije sinovi podarjajo za materinski dan. Ampak jaz imam vseeno svojo različico materinskega dne, ki bi me res razveselila, še bolj pa sprostila. Upam, da mi oprostijo.

Za materinski dan si želim, da me zjutraj ne bi zbudil šestletnik v razvlečeni pižami, ki pride na vse zgodaj vprašat, če je šola ali vikend, se zbaše v posteljo in ne utihne, dokler ne vstanem. Skoraj sem že pozabila, kako je, ko se brez takšne ali drugačne budilke zbudiš sama od sebe in se potem še malo preteguješ v postelji. No, to bi.

 

Za materinski dan si želim en dan tišine. Da nihče ne bi kričal, cvilil, godrnjal in ropotal. Niti loputal z vrati in tekal gor in dol po stanovanju, da kar bobni. Pogovarjali bi se umirjeno, ne pa da ves čas kličejo maaamiiii, maaamiiii, kot to kar naprej počnejo, čeprav zelo dobro vejo, da sem samo v sosednjem prostoru.

 

Za materinski dan si želim zajtrk, kosilo in večerjo, lepo prosim. V paketu s tem, da potem nekdo brez besed pospravi mizo, kuhinjo in pomije posodo. Ali še bolje – da vse to opravi kar v eni drugi kuhinji.

 

Za materinski dan si želim, da bi moji fantje en dan lulali direkt v WC školjko. Brez špricanja sem in tja. Da mi vsaj en dan ne bi bilo treba izvesti popolne dezinfekcijske akcije preden se usedem nanjo. Pa da bi me vsaj na WC-ju pustili pri miru in ne bi kar naprej hodili noter in ven, ker ravno v tistem trenutku od mene nekaj rabijo.

 

Za materinski dan si želim, da bi fantje en dan stvari po tem, ko jih uporabijo, vrnili na svoje mesto. Da stanovanje ne bi bilo pospravljeno samo tistih pet minut na vse zgodaj zjutraj, ampak VES dan.

 

Za materinski dan si v tem primeru želim tudi tisti šopek, ki ga sicer dobim vsako leto. Ker šopki pridejo do izraza le v pospravljenih stanovanjih, sicer bolje, da jih sploh ni.

 

Za materinski dan si želim tudi, da bi bila en dan beseda 'ja' bolj pogosta od besede 'ne'. Da bi na vprašanje: 'A lahko prosim gremo?' dobila odgovore 'Ja, mami', 'Takoj, mami', 'Seveda, mami!', namesto 'Ne, ker ne najdem šolske torbe.' in 'Nisem še. A si lahko prej vsaj še nogavice obujem????' ali pa 'Ne, jaz ne bi šel z vami, noga me boli. Res ne morem hoditi v hrib. Pa še slabo mi je.'

 

Za materinski dan si želim, da mi en dan ne bi bilo treba povzdigniti glasu.  Vse bi se dogovorili na sobni jakosti, brez kričanja in pregovarjanja. Želim si, da tudi nihče drug ne bi kričal. Da se mulci ne bi ves čas pričkali. Da en dan ne bi bilo joka in stoka, ker je starejši 'po nesreči' spotaknil mlajšega ali obratno.

 

Za materinski dan si želim, da mi vsaj en dan ne bi bilo treba izvajati raziskave, ali so vsi trije naredili domačo nalogo, ugotoviti, da je niso in uporabiti običajnih metod, da jo bojo.

 

Namesto tega si za materinski dan želim, da bi šla na pijačo s prijateljicami, ki so preživele podoben dan kot jaz. Pile bi šampanjec, jedle bi torte in se pozno v noč pogovarjale o vsem mogočem, samo o otrocih in materinstvu ne.

 

Za konec imam za materinski dan samo še eno željo. Ne vem, če bi mi en sam tak dan dal moči za vseh ostalih 364. Zato si želim še, da bi se takšen dan čim večkrat ponovil skozi vse leto!

 

Članek izraža stališča avtorja in ne nujno tudi stališč Zavarovalnice Triglav, d.d.

družina, otroci, prosti čas
Ne zamudite ničesar!

Izbor najnovejših zgodb in nasvetov za brezskrben vsakdan z vašimi otroki, enkrat na mesec v vašem e-nabiralniku.