Piši nam
Naroči zastopnika
Dedovanje po smrti bližnjega: vodnik skozi postopek
Kaj je pomembno vedeti o dedovanju.
Življenje je minljivo in nepredvidljivo. Kdor se na
njegov konec dobro pripravi, lahko svojcem znatno olajša žalovanje.
Izguba bližnje osebe je čustveni pretres, tudi če je smrt posledica visoke starosti. Če pa nastopi nepričakovano, je bolečina še toliko večja. V vsakem primeru za žalovanje potrebujete čas in intimo. A hkrati se pojavi tudi vrsta praktičnih izzivov. Med njimi je zelo pomembno tudi vprašanje dedovanja.
Oporoka olajša postopek dedovanja
Smrt bližnjega svojce prizadene čustveno, pa tudi finančno. Sploh če nenadoma ostanete sami s krediti, obveznostmi, izdatki za šolanje otrok in eno plačo namesto dveh. Dostop do osebnega računa pokojnika je onemogočen, vi pa se sprašujete, koliko je vredno njegovo premoženje in kako bo urejena zapuščina. Marsikaj je lažje, če obstaja oporoka.
Pomislite, kako bi bilo poskrbljeno za vaše bližnje, če se nenadoma konča vaše življenje. Z urejeno oporoko jim prihranite marsikatero pravno in finančno oviro, postopek dedovanja pa je lahko tudi prej zaključen. Dedičem omogočite hitrejši dostop do denarja in drugega premoženja ter tako poskrbite zanje tudi po svoji smrti.
Z urejeno oporoko odgovorno poskrbite za svoje dediče.
O smrti ne maramo razmišljati, kljub temu pa jo lahko srečamo kadar koli. Zato se je za vsak primer dobro pripraviti nanjo. Z oporoko jasno izrazite željo, kako naj se po smrti deli vaše premoženje. Okoliščine se seveda vedno lahko spremenijo. Morda boste imeli še enega otroka ali novo partnerko oziroma partnerja, ampak tudi oporoko lahko kadar koli popravite oziroma dopolnite.
Oporoko lahko napišete, če ste sposobni razsojanja in ste dopolnili vsaj petnajst let. Premoženje zapustite enemu ali več dedičem, lahko tudi pravnim osebam (na primer dobrodelnim organizacijam). Koliko bo kdo dedoval, je vaša odločitev, upoštevati pa morate nujni delež. Zakon določa, da ta pripada partnerju, potomcem ali staršem; izjemoma lahko koga od teh tudi razdedinite, a je postopek zahteven in upravičen v le redkih primerih.
Poznamo več vrst oporok:
- lastnoročno oporoko (napisana z roko, ne sme biti natipkana);
- ustno oporoko (veljavna samo v posebnih okoliščinah, ko ni mogoče sestaviti pisne oporoke);
- pisno oporoko pred pričami (podpišeta jo dve oporočno sposobni priči);
- sodno oporoko (pripravi in podpiše se na pristojnem okrajnem sodišču);
- notarsko oporoko (sestavi ali sprejme in potrdi jo notar).
Najpreprostejša je lastnoročna oporoka, ki jo sestavite sami. Prvi kriterij za veljavnost oporoke je, da je pristna. Dedičem, še posebej, če se ti morda ne razumejo najbolje, boste prihranili morebitne spore zaradi dokazovanja pristnosti, če oporoko raje sklenete pred pričami (pisno ali notarsko oporoko).
Za uveljavljanje oporočne volje lahko določite tudi enega ali več izvršiteljev oporoke. Ti zagotovijo, da je pokojnikova volja spoštovana, skrbijo za zapuščino in jo upravljajo, uredijo pa tudi plačilo dolgov.
Oporoko, zavarovalno polico življenjskega zavarovanja, pomembne pogodbe in dostope do spletnih računov shranite tako, da bodo bližnjim dosegljivi po vaši smrti.
Kako poteka zapuščinski postopek?
Postopki pri dedovanju so jasno določeni. Najpozneje v tridesetih dneh po prijavi smrti pokojnika na matičnem uradu matičar sestavi smrtovnico in jo pošlje okrajnemu sodišču. To začne zapuščinski postopek. Upravičence povabi na obravnavo, jih obvesti o (ne)obstoju oporoke in jih pozove, naj jo predložijo, če jo hranijo sami.
Kdo lahko deduje, če ni oporoke?
Zakon o dedovanju določa, da se dediči delijo na več dednih redov:
- prvi dedni red: pokojnikov zakonski ali zunajzakonski partner ter potomci in njihovi potomci dedujejo enake deleže;
- drugi dedni red: če pokojni ni imel potomcev, po njem dedujejo njegov zakonski oziroma zunajzakonski partner ter starši, posvojitelji in njihovi potomci; dediči prvega dednega reda imajo prednost pred dediči iz drugih dednih redov;
- tretji dedni red: pokojnikovi stari starši po materini in očetovi strani, s katerimi se dedovanje konča.
Sodišče preveri podatke v smrtovnici in pokojnikovo registrirano premoženje. Pri posredovanju podatkov imate obveznosti tudi dediči. Smrt morate sporočiti banki, v kateri je imela pokojna oseba odprt račun (pozor: banka bo morebitne prihranke z računa dedičem nakazala šele takrat, ko bo prejela uradni sklep o dedovanju). Dostaviti morate tudi podatke o morebitni lastnini v tujini. Mimogrede, v praksi se lahko zgodi, da se včasih najde kakšno premoženje tudi naknadno, po že izdanem sklepu o dedovanju. Razdeli se enako kot tisto, ki je bilo ugotovljeno v prvotnem postopku. Če pa je edini dedič že pokojni, pozneje najdeno premoženje pripade njegovim dedičem.
Od tega, kako preprost ali zapleten je postopek ugotavljanja premoženja, je odvisno, kako hitro teče. Ko je zaključen in je premoženje razdeljeno, pa vas čaka vsaj še eno vprašanje: ali je treba plačati davek na dediščino? Odgovor je preprost – dediči prvega dednega reda so oproščeni plačila tega davka, vsi drugi pa ga morajo plačati.
Kako se deduje podjetje ali delež v poslovni družbi? Preberite, kaj za podjetje in svojce pomeni smrt družbenika ali samostojnega podjetnika.
Izplačilo življenjskega zavarovanja in ureditev drugih zavarovanj
S sklenitvijo življenjskega zavarovanja za primer smrti svojim bližnjim v težkih trenutkih zagotovite finančno varnost. Ob smrti zavarovanca se zavarovalna vsota izplača upravičeni osebi, navedeni na zavarovalni polici.
Vlogo za izplačilo zavarovalne vsote po smrti zavarovanca lahko vložijo upravičenci, dediči ali skrbnik zapuščine. Zavarovalni zastopniki Zavarovalnice Triglav poskrbijo, da se lahko upravičenec osredotoči na žalovanje, izplačilo pa uredijo pregledno, jasno in čim hitreje.
Navadno za pokojnikom ostanejo tudi druga zavarovanja. Zneski iz morebitnih prostovoljnih dodatnih pokojninskih zavarovanj se izplačajo upravičencu na polici. Zavarovalnica zavarovalno vsoto prav tako izplača, če je bilo sklenjeno vzajemno zavarovanje dveh oseb na isti polici – v takem primeru se zavarovanje druge osebe zaključi.
Nekatera zavarovanja pa lahko dediči tudi ohranijo ali prenesejo. Hiša, v kateri bodo živeli po pokojnikovi smrt, naj ostane dobro zavarovana. Enako velja za vozilo, če ga bodo še naprej uporabljali.
Smrti se ne da predvideti
Lahko pa se nanjo pripravite. S sklenitvijo življenjskega zavarovanja za primer smrti poskrbite, da bližnjih izguba ne bo prizadela tudi finančno. Izplačilo zavarovalne vsote jim bo pomagalo poplačati kredit, stroške, povezane s šolanjem otrok, in tekoče obveznosti. Če pravočasno naredite oporoko, pa jim boste omogočili še hitro dedovanje brez nepotrebnih zapletov.
Ne zamudite ničesar!
Izbor najnovejših zgodb in nasvetov za brezskrben vsakdan enkrat na mesec v vašem e-nabiralniku.
