Kako pripraviti sobo za dojenčka?

Kaj je zame rdeča nit opremljanja sobe za dojenčka? To, da si zahtevno situacijo po porodu čim bolj olajšam. Vsaka družina ima ob prihodu novega družinskega člana svojo stanovanjsko in družinsko situacijo. Ključno je, da vsaka mamica dobro razmisli o svoji situaciji in o tem, kako si jo lahko z res širokim izborom pripomočkov prilagodi tako, da ji bo čim lažje.

Obposteljna posteljica za boljše spanje

Za prve mesece sem ob postelji pripravila obposteljno posteljico. Novorojenčica bo tako poleg mene, ne bo imela občutka, da je sama, obenem jo bom tudi jaz imela na dosegu roke in za odlaganje mi ne bo treba posebej vstajati.

Obposteljna posteljica je posteljica, ki se lahko postavi neposredno ob zakonsko posteljo. Po navadi je nastavljiva po višini, da se dno posteljice lahko kar najbolj ujema z višino jogija. Ena stranica ima možnost spuščanja, da imaš do dojenčka ves čas neposreden dostop.

Posteljici so priloženi trakovi, da se res lahko trdno namesti ob posteljo in se ne more prosto premakniti – s tem se prepreči zdrs dojenčka v morebitno špranjo med jogijem in posteljico.

Smiselno je biti pozoren tudi na obliko nogic pri tovrstnih posteljicah – najbolje se obnesejo tiste z nogicami v obliki črke Z, ki omogočajo največ manevrskega prostora pri prislanjanju ob posteljo.

Obposteljna posteljica ne zasede cele dolžine postelje, kar bo tudi meni olajšalo vstajanje iz postelje – to se mi zdi v prvih tednih po porodu zelo pomembno.

Posteljico sem opremila s posteljnino manjših dimenzij, ki jo bom potrebi dokupila ali prilagodila. Nad njo se da pritrditi tudi vrtiljak ali kakšno drugo igračko, ki dojenčka lahko nekaj časa zamoti.

Obposteljna posteljica vam lahko služi, dokler je dojenček ne preraste na način, da se ob ograjici začne postavljati na kolena, noge ipd. Takrat je tudi družinska dinamika že povsem drugačna, mamice po večini že dobro okrevamo po porodu. Če imamo srečo, dojenčki začnejo spati nekoliko več ur v kosu, zato ločena posteljica za spanje postane bolj praktična in uporabna.

Če prostor to omogoča in je varno, se lahko dojenčku omogoči tudi spanje na nizki postelji z nižjo ograjico, v katero lahko spleza sam.

Izbira otroške postelje

Obposteljno posteljico bomo po vsej verjetnosti kasneje nadgradili z otroško posteljo v dimenziji 140 x 70. Pri hčerkah smo imeli velikost 120 x 60 in sta jo res zelo hitro prerasli.

Super je, če ima tudi ta večja postelja možnost odstranljive ograje in usklajevanja višine z zakonsko posteljo – težko je namreč vnaprej napovedati, ali bodo otroci hoteli spati sami ali ne, in kakšna situacija vam bo kasneje odgovarjala.

Moji dve sta se recimo ponoči dojili še precej dolgo, zato mi ju je bilo bolj praktično imeti bližje. Moja izkušnja je bila namreč taka, da sem bila kot prvič noseča močno prepričana, da bodo otroci spali v svojih posteljah.

Ko pa že nekaj mesecev (kar se je pri vsaki od hčerk raztegnilo v leto ali več) nisem spala po več ur v kosu, sem bila pripravljena na marsikateri kompromis, da mi ponoči ni bilo treba vstajati iz postelje večkrat, kot je bilo to nujno potrebno – da se vsaj zbudila nisem popolnoma.

Prostor za previjanje in nego

Ko smo bili še v manjšem stanovanju, smo imeli pralni stroj v kopalnici in pri starejših hčerkah se je za najbolj praktično izkazalo to, da imam previjalni kotiček na deski na pralnem stroju, neposredno zraven umivalnika. Sedaj v hiši kljub dvema kopalnicama te možnosti nimamo, tako da se bomo znašli malo drugače.

V spalnici v zgornjem nadstropju, ki je poleg kopalnice, bo imela novorojenčica svoj previjalni kotiček na previjalni mizi. V previjalni mizi bo imela pospravljena oblačila ter pripomočke za nego in previjanje. En predal bo rezerviran za pleničke, poleg tega pa bo na njej tudi prostor za posodico z vodo ter krpicami in kakšno negovalno kremico – vse bo na dosegu ene roke, kar je ob nočnem previjanju zelo pomembno.

Poleg tega bo opremljena tudi s prenosno nočno lučko, ki bo imela možnost oddajanja rdeče svetlobe. Ta bo sprva služila temu, da se obe sredi noči popolnoma ne zbudiva, kasneje pa ji bo brez težav služila tudi kot igračka.

Pripomočki za previjanje

V spodnjem nadstropju pa sem si zamislila kar 'mobilno postajo' – mini voziček s poličkami, na katerih bodo nujni pripomočki za previjanje čez dan, za previjalno površino pa bom najbrž izkoristila kar kavč. Pazite le, da kavč ustrezno zaščitite, da dojenček ne bi padel z njega.

Kaj bo med stvarmi za previjanje:

• previjalna podloga,
• pleničke,
• vlažilni robčki,
• negovalna krema,
• rezervna oblačila in
• prigrizki in pijača za doječo mamico.

Kako se nam bo ta mobilna postaja obnesla, še ne vem, zagotovo pa bo v prvih dneh koristna, saj mi ne bo treba menjati nadstropij za previjanje, poleg tega pa bom imela tudi jaz 'prvo pomoč' v obliki hrane in pijače na dosegu roke. Tako mi bo kakšno nepotrebno vstajanje v prvih dneh, ko je treba najbolj paziti nase, prihranjeno.

Bistveno se mi zdi, da svoj dom pripravite na prihod novega družinskega člana glede na vašo konkretno situacijo. Če bo lažje vam, bo dojenček to tudi čutil. Bolj bo pomirjen in vsem bo prilagajanje na čisto novo družinsko dinamiko veliko lažje.

Prostor za novorojenčka

Glavni prostor za spanje novorojenčka bo torej obposteljna posteljica. V dnevnem prostoru bo po vsej verjetnosti v prvih dneh spala kar v vozičku v košari, ker bo podvozje vozička še vedno lepo in čisto. To se mi zdi tudi najbolj praktično z vidika, da lahko novorojenčka brez težav premikaš po prostoru, ga malo pogugaš, če je to potrebno.

Ko okrevam in bom šla že na kakšen sprehod z vozičkom, pa bo dobila svoje mesto v prenosnem gnezdecu, ki bo najbrž tudi večino časa kar na kavču – to bomo še videli.

V raznih otroških trgovinah je ogromno ponudbe gnezdec za prve skupne dneve z novorojenčkom. Ko sem imela drugo hčerko, se jih je nekaj že dalo dobiti, vendar ponudba zagotovo ni bila tako široka.

Smisel gnezdeca je ta, da se novorojenček oz. dojenček v njem počuti varno in utesnjeno, saj veliki večini novorojenčkov to ustreza.

Na trgu so različne velikosti gnezdec, zato morda ni smiselno že v začetku kupiti velikega gnezda, ampak ga je smiselno prilagajati velikosti dojenčka. Svetujem, da začnete z majhnim za novorojenčke in ga kasneje, če to otroku ustreza, zamenjate z večjim.

Če je gnezdo prenosno, še toliko bolje, saj vam omogoča prestavljanje dojenčka s kavča v voziček ali v posteljico in nazaj.

Brez ležalnika

Dotaknila pa bi se še enega pripomočka, ki ga ne bomo kupili za prve dni z novorojenčkom in dojenčkom – to je ležalnik/gugalnik. V prvih dneh in mesecih je izjemno pomembno, da se z otrokom izvaja t. i. 'baby handling' – torej, da se z njim ustrezno rokuje, da se spodbuja motorični razvoj čim bolj enakomerno, tako na levo in na desno stran.

Zadnje raziskave spodbujajo čim več odlaganja dojenčka na ravno podlago, nošenje v pravilnih položajih v trakovih in nosilkah, če dojenček želi več bližine, po drugi strani pa odsvetuje odlaganje v na pol ležeče položaje.

Veliko ležalnikov na trgu ima tudi popolnoma neprimeren naklon za novorojenčke in majhne dojenčke. V njih se ravno zaradi tega lahko spodbuja tudi neprimeren razvoj mišic in asimetrije – tako da se bomo tem poskusili v čim večji meri izogniti.

Starejši hčerki nikoli nista imeli ležalnika ali gugalnika, hojc, gugalnic ipd. in nikoli jih nismo pogrešali – sta se pa obe motorično vedno lepo razvijali – tako da se tudi tu lahko zanesem na svoje osebne izkušnje.

V življenju gremo skozi različna življenjska obdobja in mislim, da je velikokrat prav to, kako se na spremembe, ki jih lahko pričakujemo, pripravimo, odločilno pri tem, kako bodo vplivale na nas in na naše zdravje tako fizično kot tudi duševno.

Na tiste nepričakovane spremembe, ki jih ne moremo predvideti, pa se lahko pripravimo z življenjskim zavarovanjem, s katerim svojim najbližjim zagotovimo finančno varnost v primeru, če bi se nam zgodilo najhujše.