Ko otrok prvič stopi na smuči

Čas, ko otroci postajajo vedno bolj samostojni in neodvisni, ni enostaven. To zimo sem se znašla pred posebno preizkušnjo, ko se je sin prvič postavil na smuči ter se odpravil na smučarski tečaj. Čeprav se je Aljaž dogodka zelo veselil, je bilo meni težko pri srcu. Ves čas sem se spraševala, ali je na to sploh pripravljen ter kako se bo znašel v novi situaciji.

Kdaj je pravi čas za učenje smučanja?

Aljaž je ravnokar dopolnil štiri leta. Za nekatere je to prezgodaj, za druge pa pozno. Za nas je ravno pravi čas, saj smo čakali, da sam izrazi željo po učenju smučanja. Ker je motorično zelo dobro razvit, se nam v povezavi s tem ne porajajo nobeni dvomi.

Seveda smo izkoristili zimsko idilo v začetku januarja in ga prvič postavili na smuči še pred tečajem. To priložnost smo izkoristili tudi za to, da vidimo, kako se v situaciji znajde in kako se počuti.

Vsak otrok je drugačen in samoumevno je, da upoštevamo njegove motorične sposobnosti, prav tako pa bi moralo biti samoumevno, da vzamemo v zakup tudi otrokovo osebnost.

Moj Aljaž ima zelo nepredvidljiv značaj in težko oceniš, ali mu bo nekaj všeč in bo pri tem z veseljem sodeloval ali pa se bo počutil neprijetno, morda celo prestrašeno.

Vsaka prestrašena reakcija otroka je lahko odločilna tudi za nadaljnje učenje in njegovo varnost na smučišču, zato me je bilo tega še posebej strah.

Avtoriteta na smučišču

Pravijo, da starši težko učimo svoje otroke smučanja, ker smo na smučišču težko učinkovita avtoriteta. Se strinjam, hkrati pa me to navdaja z neprijetnim občutkom, saj bo moj otrok prepuščen tretji osebi, ki bo morala poskrbeti za njegovo varnost, dobro počutje in učenje v situaciji, ki ji bo otrok izpostavljen prvič.

Ko smo se pred smučarskim tečajem odpravili na smučanje, je bila ta oseba sorodnik, ki je tudi učitelj smučanja in ga Aljaž pozna. To me je nekoliko pomirilo, in ker sem vedela, da je v bližini tudi mož, me ni pretirano skrbelo. Izkušnja se je izkazala za zelo dobro in Aljaž je bil še bolj kot prej navdušen nad smučanjem, kar je bila tudi dobra iztočnica za pogovor o obnašanju na smučišču, opremi in varnosti. Mislim, da nam je bilo potem vsem laže pri srcu.

Bolj je skrbelo mene kot njega

Ker smo vedeli, da se bo Aljaž smučanja laže naučil v smučarskem tečaju, smo se odločili za vpis. Športno šolo, v okviru katere poteka ta tečaj, že poznamo, saj zadnje mesece tam obiskuje tudi telovadbo. To, da pozna učitelje, je bil tako pomemben faktor pri odločitvi o vpisu.

Še nikoli do zdaj se ni sam odpravil na kakšen »izlet«, tečaj ali na karkoli, kar bi ga za več ur in kilometrov ločilo od nas. To je bilo zagotovo za vse nas najbolj zaskrbljujoče. Po glavi se mi je podilo ogromno vprašanj.

Vse od tega, kako bo šel na stranišče, kdaj bo jedel in pil, ali mu bodo znali pravilno namestiti čelado, ali bodo lahko učinkovito poskrbeli za varnost vseh otrok ipd. Pa je le preživel. In to zelo uspešno.

Dobro mu je šlo in v situaciji se je odlično znašel. To, da je bil tam sam, brez staršev, mu sploh ni predstavljalo problema. Najbrž sem se s tem še najbolj obremenjevala jaz. Zdaj vem, da je dobro, da smo vsi stopili nekoliko ven iz svojih okvirjev in preizkusili nekaj novega. Takšno je pač odraščanje in trenutno ne bi mogla biti bolj ponosna na svojega pogumnega, spretnega in previdnega smučarja.

Članek izraža stališča avtorja in ne nujno tudi stališč Zavarovalnice Triglav, d.d.