Mladi in alkohol: nasveti za starše

Nekaj pomenljivih podatkov o alkoholu in konkretnih nasvetov, kako se z najstnikom pogovarjati, so na delavnici za starše Pogovoriti se moramo o alkoholu podali dr. Maja Roškar iz Nacionalnega inštituta za javni zdravje (NIJZ), Nino Batagelj iz Zavoda VOZIM in družinska terapevtka mag. Sanja Kranjc.

Smo mokra družba

Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije je Slovenija po obsegu škodljivih posledic pitja alkohola v svetovnem vrhu. Alkohol je lahko dostopen, V Sloveniji po podatkih NIJZ zaradi alkohola kot neposrednega vzroka smrti umre 2055 ljudi na leto, vsak dan imamo 10 novih hospitalizacij, zaradi alkohola država zapravi 228 milijonov evrov letno.

Alkohol je prva izmed psihoaktivnih snovi, ki jo otroci oziroma mladi najprej poskusijo. V Sloveniji mladostniki v povprečju prvič poskusijo alkohol že pri 11 letih. Tedensko uživa alkoholne pijače 14 % 15-letnikov, vsaj 2-krat se je napilo 30 % 15-letnikov.

Zaradi omenjenih številk nas lahko skrbi. Ni dvoma, da je čas odraščanja čas preizkušanja in oblikovanja stališč. Mladostniki vse manj časa in manj pomena dajejo družini, vse več časa in več pomena dajejo vrstnikom. Iščejo se, sprašujejo se, kdo so, iščejo svoje mesto v družbi. Toda, je pritisk vrstnikov res najmočnejši dejavnik, da se ga mladi napijejo prav vsak konec tedna? 

Mladi in alkohol? Odvisno od odnosa odraslih do alkohola

Dr. Maja Roškar iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje izpostavlja dve pomembni ugotovitvi  strokovnjakov, ki se ukvarjajo s posledicami pitja alkohola:

1. Če je v naši družbi alkohol lahko dostopen in smo do pitja tolerantni, mladostnik ne more razviti drugačnega pogleda na alkohol, od tega pogleda, kot ga ima družba. Mladostnik se rodi v t. i. mokro družbo.  
2. Res je, da mladostniki največ dajo na mnenje svojih vrstnikov in prijateljev. Toda, kadar gre za večje ali pomembne življenjske odločitve ali načela, se kljub vsemu ravnajo na podlagi usmeritev, ki so jim jih dali straši. 

Zato je odnos odraslih in staršev do alkohola tako odločilen. Če bo otrok imel v odraslih okrog sebe dober zgled in če bo imel različne izkušnje zabave brez alkohola, resničnosti okrog sebe ne bo videl kot: »vsi pijejo, samo jaz ne«, alkohola pa ne bo videl kot cilja na koncu tedna ali sredstva za preganjanje dolgčasa.

»Jasno stališče, da pitje alkohola ni za otroke in mladostnike, je največji varovalni dejavnik,« pravi Maja Roškar.

Zakaj je uživanje alkohola v mladosti škodljivo?

1. Mladostniku je vse neznansko dolgočasno. Zato išče nova doživetja, hlepi po novih občutkih, raziskuje nova stanja zavesti. Pri tem pride v možganih do procesa izločanja dopamina, ki deluje kot nagrada. Dopaminski sistem se aktivira tudi ob uživanju alkohola, saj je to psihoaktivna snov, ki vpliva na delovanje osrednjega živčnega sistema ter možganov tako, da spremeni zaznavanje, počutje in vedenje. 
2. Mladostnik nima razvitih centrov za nadzor, to je prefrontalnega korteksa. Zato ne predvideva korakov vnaprej, ne zna oceniti nevarnosti, nima zavor, ne zaveda se posledic. Če k temu prištejemo še učinke alkoholne opitosti, je to lahko recept za nepremišljene odločitve, ki imajo lahko tudi usodne posledice, na primer vožnja pod vplivom alkohola.
3. V otroštvu povezave med nevroni šele gradijo – pravimo, da možgani zorijo. Pri mladostnih možganih pa se okrog povezav tvori mielinska ovojnica in tako se povezave utrjujejo. Ko po prvi izkušnji neko stvar ponavljamo, jo utrjujemo in tako iz navade hitro preraste v razvado. To pa pomeni, da če mladostnik sprostitev in zabavo povezuje z alkoholom, se kasneje po vsej verjetnosti ne bo znal zabavati brez alkohola.

Koliko alkohola je preveč?

Ali to pomeni res nič celih nič? Prav vsak kozarec vina ali pločevinka piva lahko pomeni preveč alkohola. O tem priča izkušnja Nina Batagelja, danes zagovornika politike 0,0, ki v okviru Zavoda VOZIM deli svojo življenjsko zgodbo na različnih delavnicah in predavanjih, in to predvsem mladim.

Za sobotno popoldne so prostovoljni gasilci organizirali teambuliding ob Kolpi. Žoga je padla v vodo. Mladostna neučakanost, slepeča svetloba na površini vode ali dve pločevinki piva – Nino si ne more odgovoriti, kaj je glavni vzrok, da se je s skokom pognal v vodo, a pred tem ni opazil skale pod gladino. Najbrž je bilo vse troje … Posledice so bile nedoumljive: zlomljene vratne vretence. Pri 22-tih je postal tetraplegik.

Starši: je bolje povsem prepovedati ali vse dovoliti?

Kdor ima doma najstnika, ve, da pridiganje, prepovedovanje, grožnje in pretirano kaznovanje izzove skrivanje ali upor. Ko starši otroka kritizirajo, obtožujejo ali kaznujejo, prevzamejo nase vso odgovornost in otroku ne prepustijo, da sam postopoma oblikuje odločitve in postaja vse bolj samostojen.

Po drugi strani pa tudi popolnoma permisivna vzgoja ne deluje, saj mladostnik že zaradi razvojnih značilnosti možganov ne zna in ne zmore oceniti, kje je meja ter kakšne so lahko posledice nenadnih odločitev ali nekaterih nepremišljenih dejanj.

Otrok, pa tudi mladostnik potrebujeta meje, strukturo, usmeritve, znotraj katerih lahko gradita svojo samostojnost. Najstnik se seveda ne bo z vsem strinjal s starši in bo preizkušal meje. Toda pomembno je, da takrat starši ostanejo mirni, razumevajoči, a vztrajni. Najstnik bo tako vedel, da se starši iskreno zanimajo zanj, da mu bodo stali ob strani, čeprav bo storil še tako veliko napako.

Največ šteje zaupljiv, vključujoč, stabilen in spoštljiv odnos.

Ta se gradi od najzgodnejšega otroštva. Magistra zakonske in družinske terapije Sanja Kranjc pravi, da je naloga staršev, da mladostnika vzgajajo za odgovornost, pri čemer naj bo izhodišče obojestransko spoštovanje. Otroci se morajo na poti do odraslosti naučiti prevzemati odgovornost za svoja dejanja. Starši jih ne morejo obvarovati pred vsemi izzivi in nevarnostmi življenja. Lahko pa jih opremijo s smernicami – to pomeni tudi s smernicami glede škodljivosti alkohola.

Pogovoriti se moramo o alkoholu. Toda, kako?

Preden gre mladostnik s prijatelji ven, se dogovorite o ključnih stvareh: kam gre, s kom gre, do kdaj se vrne in kako. Bo na zabavi tudi alkohol?

Bo poskrbel, da bo šel varno na zabavo in se varno tudi vrnil z nje?

Če ocenite, da se ne morete zanesti na njegove prijatelje, mu ponudite, da ga pridete iskat. Mladostniku bodo šla ta vprašanja po vsej verjetnosti na živce. Rad bi se jim izognil, toda s pogovorom o tem ga navajate, da razmišlja tudi nekaj korakov naprej. Dogovorov se morate držati oboji. Zavedajte se, da ga pred vsem ne boste mogli obvarovati. Sanja Kranjc svetuje, da mu poveste, da mu zaupate, da se bo v situacijah, ko bo soočen z odločitvijo, ali bo pil alkohol, znal pravilno odločiti.

Otroka doma pričakajte. Pa ne zato, da bi ga kontrolirali, ampak zato, da otroku s tem pokažete, da vam je mar zanj, da se lahko počuti varno (kar pa vam seveda nikakor ne bo pokazal).

Še več konkretnih nasvetov mag. Sanje Kranjc, kako se z mladostnikom pogovarjati o alkoholu, si lahko brezplačno natisnete tukaj.

Kaj pa, če pride domov opit? Čeprav podoba pijanega sina ali hčere nikakor ni prijetna, takrat prav gotovo ni primeren čas za razgovor o posledicah pitja alkohola. Poskrbite za otrokovo varnost in ga spravite spat. Z otrokom se pogovorite šele naslednje dan popoldne, ko bo maček že za njim. Najstniku z vprašanji pomagajte, da sam najde odgovore na to, kako je bilo, ko je pil, ali se spomni, kaj je počel, kako se počuti zdaj. Premisli naj o posledicah pitja alkohola in o tem, kako bo ravnal naslednjič, ko bo šel na zabavo.