Ko pišem tole...

V glavnem, počutimo se super. No, jaz in Liam se počutiva res super. Liam zato, ker bo dobil bratca, ki ga tipa skozi mamičin trebušček, in se smeji, ko brca in se obrača. Jaz pa sem super zato, ker mi ni treba roditi.

Kapo dol pred dekleti, ženami, to je nekaj, česar si ne predstavljam. Pa ne gre samo za to, kako je roditi, ampak nasploh iti skozi nosečnost in vse, kar pride z njo. Velik poklon.

Kdo bo rodil?

Zato že včasih nisem razumel tistih, ki rečejo: »Rodili bomo.« Ali pa vprašajo: »Kdaj boste rodili?« Na takšno vprašanje odgovorim, da bo rodila Ajda, jaz pa se bom zgolj trudil biti v čim večjo podporo. Ker ti to vsi govorijo.

V sklopu oddaje Dobro jutro sem imel, že preden je prišel Liam, rubriko Nasveti za starše. In od babic do psihologov ti vsi razlagajo, kako smo fantje, možje, očetje podpora in kako pomemben člen smo pri porodu. Ampak nihče ne pove, kaj moramo res početi, še v šoli za starše ne.

Moški najbolje funkcioniramo, če dobimo navodila. Kot pri omari iz Ikee, pa še takrat je včasih kakšna deska ali vijak odveč.

Zato mislim, da je najbolje, da začnem kar na začetku.

1. Ne kompliciraj.

Za to so tu mamice, babice in tašče. Toliko živcev si prihraniš, če za vsako stvar, ki je ne poznaš (in v porodni sobi prvič ne poznaš ničesar), ne skočiš v zrak ter ne zahtevaš pojasnila in dodatnih pregledov. Zdi se mi, da ima ekipa v tistem trenutku že dovolj dela z nosečnico in otrokom.

2. Nisi plačan, da bi mislil.

Zdravniki, sestre, anesteziologi obvladajo to, kar delajo. Če za vsako stvar vprašaš, kaj je in kaj se z njo dela, boš vse spravil ob živce, še najbolj pa partnerko, ki sredi poroda tega res ne potrebuje.

3. Dihaj vsaj tako globoko kot porodnica.

Lahko je, pa še rojevati ti dejansko ni treba. Če te v katerem koli trenutku zagrabi panika, reci, da moraš iti lulat, in se zberi.

4. Polagaj mrzle obkladke na čelo, tople na križ.

Morda je to navodilo celo najpomembnejše. Preden se porod čisto zares začne, se je treba izkazati za koristnega. Če temu tretmaju dodaš še občasno masažo spodnjega dela hrbta, partnerka tega še dolgo ne bo pozabila.

5. Lepo je!

Biti pri porodu je nepozabna in neprecenljiva izkušnja, ob takšnem dogodku pa spleteš vez ne samo z otrokom, ampak tudi s partnerko. Ne izpusti te priložnosti, ker ti bo žal. Meni bi bilo zelo.

Vse je mogoče

Najina, verjetno lahko rečem kar naša izkušnja s porodom je bila res lepa. Ampak naj zgodbo začnem malo prej.

Večer pred porodom sem na televiziji snemal oddajo Vse je mogoče in z ekipo smo se večkrat pošalili, da se v stilu naslova oddaje lahko kaj zgodi kadar koli. Zato sem tudi imel telefon ves čas pri sebi. Domov sem prišel pozno zvečer in Ajda je že spala.

Mislim, da je okrog enih ponoči rekla, da se ji zdi, da ima popadke. Usedla sva se na kavč, skuhal sem čaj in štopal, kako pogosti so popadki. Ko so se pojavljali na pet minut, sva se presedla v avto in odpeljala proti ljubljanski porodnišnici.

To je bilo ob treh zjutraj. Prometa ni bilo, parkirnih mest pa je bilo veliko. Ajdo sem vprašal, če jo zapeljem do vhoda, pa je rekla, da lahko na parkirišče in greva peš. Zaključim lahko le, da za naslednjič vem, da moram zapeljati do vhoda in nato sam iti do parkirišča.

Ko sva v porodnišnici čakala, da izpolnijo papirje, je Ajdi odtekla voda in odšla sva v porodno sobo. Nekaj pred deseto uro zjutraj se je rodil Liam. Zdaj je star tri leta in devet mesecev, čez en mesec bo dobil bratca.

Dekleta, prosim, če ne berete naprej

Fantje, če doma slučajno še niste prebelili otroške sobe, če čakate na parketarja, če zibka še ni sestavljena, če še ni bilo pravega letaka s popustom za lupinico: tudi če je še tri mesece do predvidenega datuma poroda, to je treba narediti ZDAJ!

O. K., fantje, lahko jim dovolite, da berejo dalje

Ko na svet pride otrok, verjetno še zlasti prvi, se vse spremeni. Pri naju se je zagotovo na bolje. Velikokrat se mi zdi, da so se vzpostavile prioritete. Ni več tistih brezzveznih sekiranj za neumnosti. Točno se ve, kaj je na prvem mestu in kako si sledijo stvari v dnevu.

In na začetku ni lahko, treba se je navaditi. Trpi spanje, trpijo (in morda se kakšni celo izgubijo) prijatelji, še zlasti tisti brez otrok, ampak se da. In prav neverjetno je, kako lahko ob takšnem pomanjkanju spanja in povsem obrnjenem življenjskem ritmu vedno znova in znova, če je treba, še sedmič v eni noči, na trebuhu na kavču po ritki trepljaš štručko, ki ima krče (da vsaj kdo lahko v miru zaspi kakšno uro).

Gredo pa stvari zelo hitro na bolje. Z malo sreče dojenček zelo kmalu prespi več zaporednih ur skupaj, po nekaj mesecih je potrebno le še eno nočno dojenje in pri dveh letih, ko je malček ven iz plenic, se ti zdi, kot da imaš preveč časa.

SMS in ena runda

Uf, pozabil sem na najpomembnejšo zadevo.

Po porodu te (očeta) naženejo, da porodnica in dojenček počivata. Ti pa moraš, preden greš domov prebelit otroško sobo (sem rekel, da ne čakati!), poslati SMS-e s težo, višino, imenom otroka, njegovo barvo oči, številom las in še čim pomembnejšim.

Ampak to še ni vse, prijatelje moraš povabiti na rundo. Po starem slovenskem izročilu bo namreč otrok toliko zdrav, kolikor se zapije njegovo rojstvo.

Predlagam taktiko: malo sem prehlajen in zato sem ves večer ob istem pivu. Zakaj? Zato, ker čeprav vem in verjamem, da bi se želel napiti do konca, je treba naslednji dan dopoldne pobeliti še tisto, kar je ostalo od prejšnjega dne, popoldne so obiski v porodnišnici, zvečer pa je treba pripraviti vse potrebno za mamo in otroka, ker je zelo velika verjetnost, da ju greš dan zatem že iskat v porodnišnico.

Nauk: to so zadnje možnosti, da okrepiš svoj imunski sistem in se naspiš. Ne bo dobro samo zate, ampak za vse. Ni za kaj, z veseljem.

Postal bom očka

Od moških za moške

Prenesite