Potujoči cirkus na počitnicah
Mama blogerka o misiji: na počitnice s tremi mulci.
Počitnice z otroki se vam morda zdijo kot misija nemogoče. Sprva so se tudi meni, a z leti izkušenj smo našli recept. Potujemo tako, da nam vsem ustreza in da se skupaj zabavamo. Če je vožnje le nekaj ur, se za lokacijo odločimo v zadnji minuti in pakiramo vsi skupaj. Pravzaprav počitnice zdaj že komaj čakamo.
Nedavno nas je družinska prijateljica prijazno povabila k sebi na počitnice v čudovito južno Dalmacijo. Najprej sem pomislila, da ne ve, v kaj se spušča, saj smo s tremi mulčki kot potujoči cirkus. A takoj za tem me je spreletelo, da niti slučajno nisem pripravljena na deseturno vožnjo z mojimi malimi zverinicami.
Magična meja, do katere se imamo vsi fajn
Naša popotovanja imajo kar nekaj omejitev. S tremi otroki, mlajšimi od 7 let, potujemo v radiju vožnje petih ur. To pomeni, da pridemo k vam na počitnice samo, če ste nekje med Milanom, Dunajem, Zadrom in Riminijem.
Za daljše poti z možem še nimava potrpljenja. Ne razumite me narobe. Moji otročiči so neverjetno pridni in skupna popotovanja so nam vsem v velik užitek. Ampak teh pet ur je tista magična meja, do katere se imamo vsi fajn. Od tam naprej pa postanejo počitnice večji napor kot užitek.
Morda se vam pet ur ne zdi veliko, a naša pot izgleda približno takole. Petnajst minut po začetku vožnje vsi otroci postanejo neverjetno lačni. Še dobro, da imamo s seboj odličnega stevarda atija, ki med vožnjo reže jabolka, sestavlja gurmanske sendviče, meša koktajle in podobno. Tako se nam ni potrebno ustavljati, dokler prvega izmed njih ne začne tiščati lulat. Če imava z možem srečo, nato mulci za kakšno uro zaspijo in že smo na pol poti. Juhu!
Ko se zverinice zbudijo, običajno sledijo politična pogajanja o izboru risanke ali glasbe, ki se najverjetneje končajo tako, da moramo vsi peti. Naš pevski repertoar obsega ravno eno uro pesmic. Tako so ob zaključku grla suha in zopet nastopi čas za malico, lulanje in če je pot prava tudi bruhanje.
Zadnjo uro vožnje nas običajno bolijo ritke, utrujeni smo in edino bližina cilja nas še drži pokonci. Poznate občutek, ko vas otrok vsakih pet minut vpraša: »Kdaj bomo prišli na cilj?« Pomnožite ga s tri in zagotovo se boste strinjali, da je pet ur vožnje povsem dovolj.
Lovimo zadnje minute
Užitek je vedno glavni cilj naših počitnic. Zato je poleg dolžine poti in vremena pomembno predvsem, da smo zdravi. Ker pa je zdravje pri treh navihančkih bolj vprašljive narave, naša potepanja vedno planiramo v zadnjem hipu. »Kaj, ko bi šli pojutrišnjem na morje,« po navadi vprašam moža in mu dam eno uro časa, da razmisli in mi odgovori s svojim: »Lahko«.
Morda se vam zdi neverjetno, da se lahko v enem dnevu pripravimo na 14-dnevni oddih s tremi otroki, a v rokavu imam enega velikega asa. To so moji seznami. Ustvarjeni so glede na letne čase in glede na dolžino potovanja.
Če se recimo jutri odpravimo na morje, bom spakirala vse iz seznama za poletno štirinajstdnevno kampiranje. Nekaj uric, obisk lekarne, trgovine in zdravstveno zavarovanje je vse, kar potrebujem. Seveda moram poudariti, da na ta način gremo na kampiranje ali obiščemo naše sorodnike. Tako ne potrebujemo rezervacije in imamo glede lokacije popolnoma proste roke.
Verjetno se sprašujete, kaj pa služba. Desetletje lastnega podjetništva je obrodilo toliko izkušenj, da je računalnik vedno prva stvar, ki roma v avto. Tako lahko z možem urediva nujne stvari in tu pa tam kakšno urico tudi oddelava. Morda se zdi dopust s službo na ramenih neprivlačen, a programiranje na plaži, z nogami v morju, tudi ni tako zelo napačno. ;-)
Manj je več
Ja, naš klan potuje na nam edinstven način. Brez omejitev in zelo impulzivno. Edina stalnica, ki me je je že pred časom naučil oče, je: “Za potovanje potrebuješ nujna zdravila, potni list, kreditno kartico in zdravstveno zavarovanje. Vse ostalo lahko urediš na poti.” S tremi mulci to sicer ni tako enostavno, a počasi se bližamo tudi temu cilju.
Prav zanima me, kako bo čez nekaj let, ko se bodo naše razdalje povečale. Se bomo kar mimogrede odpravili do Stockholma ali Pariza? Danes se mi to zdi še čisto neverjetno. A časi se res hitro spreminjajo.
Še lani smo na počitnicah potrebovali pleničke, letos pa bomo namesto njih vzeli poganjalčka. Še lani sem večino stvari spakirala sama, letos bodo lahko malo pomagali že otroci. Tako počasi napredujemo in se ob tem neskončno zabavamo.
Pa vi? Ste že našli svoj recept?
Članek izraža stališča avtorja in ne nujno tudi stališč Zavarovalnice Triglav, d.d.
Izbor najnovejših zgodb in nasvetov za brezskrben vsakdan z vašimi otroki, enkrat na mesec v vašem e-nabiralniku.