Mami, oči, kdaj dobim žepnino?

Žepnina uči otroka finančne odgovornosti.

Ena od pomembnih stvari, ki bi jih starši radi naučili otroka na poti k samostojnosti, je tudi ravnanje z denarjem. Če včasih vsebin o tej temi ni bilo veliko na voljo, je danes mogoče v šolah in drugje najti krožke, tečaje ali celo poletnein zimske finančne šole za najstnike. A najdragocenejša šola je tista doma. Prva je vaš zgled, druga pa žepnina. 

Katere so prednosti žepnine?

Številne raziskave so pokazale, da znajo odrasli, ki so kot otroci dobivali žepnino, v povprečju bolje ravnati z denarjem. Da je žepnina zelo pomembna za razvoj otrokove finančne pismenosti, so si enotni tako psihologi kot finančni strokovnjaki.
 

Žepnina otroke nauči razumeti denar: od kod prihaja, kako ga porabljamo in predvsem, da denarja ni na razpolago v neomejenih količinah.
 

Včasih, ko smo več uporabljali gotovino, so si otroci lažje predstavljali denar. Poslovanje s kartico pa otrokom daje zmotno predstavo, da je kartica jama brez dna, v kateri je denarja, kolikor ga potrebujemo. Zagotovo ste že večkrat slišali: »Saj imaš kartico«, ko ste otroku omenili, da za izpolnitev vseh njegovih želja nimate dovolj denarja.

Kdaj je primeren čas za uvedbo žepnine?

Strokovnjaki priporočajo pri žepnini naslednje korake:

  • Z otrokom, mlajšim od treh let, se že preden bo sploh slišal za denar, lahko igrate igro »blagovne menjave«. Pravila igre so preprosta. Kamenčkom, listkom, igračam … določite vrednost in si jih izmenjujte med seboj.

 

  • Nato lahko otroka začnete počasi seznanjati tudi z osnovami nakupovanja, plačevanja in varčevanja. Običajno je prvo srečanje otroka z denarjem kovanec, ki ga vrže v hranilnik. Pa še enega in še enega in tako si lahko privošči kepico sladoleda ali pa denar zbira in si ob polnem šparovčku privošči igračo.

 

Psihologi poudarjajo, da je za manjše otroke koristno, da lahko spremljajo zbiranje denarja in napredovanje k cilju. Zato priporočajo, da se denar zbira v hranilniku, kozarcu ali posebni škatli. Otrok naj si tudi označuje, koliko mu še manjka do želenega cilja.

 

  • Ob prehodu v šolo se lahko žepnine lotite malo bolj zares. Takrat se povečajo tudi želje in otrok se lahko začne učiti, da je za večje želje treba tudi dlje vztrajati. Dogovorite se, da del žepnine porablja sproti, del pa hrani doma ali na posebnem varčevalnem računu. S privarčevanim zneskom naj otrok nato kupi ali pomaga kupiti tisto, kar je najvišje na njegovem seznamu želja.

 

  • Ko otrok vstopa v srednjo šolo, je običajno čas, da z žepnino začne pokrivati tudi del svojih stroškov. Najpogosteje gre tu za plačevanje naročnine za mobilni telefon, morda članarino v športnem klubu ali celo šolsko malico. Seveda mu temu primerno tudi povišajte žepnino, saj gre tu predvsem za pridobivanje občutka, da se denar ne porablja le za uresničevanje želja, pač pa ga je treba nameniti tudi pokritju stroškov.

Koliko naj znaša žepnina?

Pri malčkih do 4. leta po mnenju strokovnjakov še ni potrebne po tedenski ali mesečni žepnini, saj otroci v tej starosti nimajo še prave predstave niti o času niti o količini denarja.  Okrog 5. leta pa lahko otrok že začne prejemati redno, sprva morda tedensko žepnino. Frekvenca naj bo pri mlajših otrocih bolj pogosta, da si lažje predstavljajo stalnost.
 

Višino žepnine priredite svojim zmožnostim, a za tako majhne otroke ni potrebe, da bi prejemali več kot 10 evrov mesečno. Če žepnino dajete tedensko, naj ta znaša 2 evra na teden. To bo povsem dovolj za kepico sladoleda ali prispevek k novi igrački.
 

V osnovni šoli se z otrokom dogovorite o zvišanju žepnine, spremenite pa lahko tudi njeno frekvenco, in sicer v mesečno. Otroka spodbujajte, da del žepnine prihrani, vsekakor pa ne nadzorujte in omejujte njene porabe. Če vas otrok večkrat na mesec prosi za dodaten denar za različne želje, ga spomnite, da je temu namenjena žepnina in mu pomagajte, da si jo prihodnji mesec bolje razporedi.
 

Spodbujajte zapisovanje in načrtovanje prejemkov in izdatkov.
 

V poznih najstniških letih, ko bo otrok z žepnino pokrival tudi nekatere svoje stroške, jo prilagodite njegovim stroškom in dodajte med 20 in 40 odstotkov za njegove osebne potrebe in želje. Vsekakor se nato držite začrtanih ciljev, saj boste otroku dali napačno sporočilo, če mu boste kljub žepnini, v kateri je všteta na primer naročnina za mobilni telefon, to iz meseca v mesec plačevali vi.

Nagrada ali kazen – da ali ne?

Psihologi svetujejo, da žepnino ločite od nagrajevanja in kaznovanja. Torej je ne odvzemite kot kazen in ne dajte le ob dobrih ocenah ali ko otrok kaj postori doma. Če se odločite za nagrado v obliki denarja, recimo ob dobrem uspehu ob koncu šolskega leta ali podobno, naj bo to dodatek, prispevek k nakupu želenega ali pa polog na varčevalni račun za še neuresničene prihodnje želje.

Ko se povečajo potrebe, naj se poveča tudi odgovornost

Starejši najstniki začnejo pogosto razmišljati o večjih željah, kot je na primer motorno kolo ali pa avto. Takrat je primerna oblika varčevanja lahko tudi naložbeni sklad. Nanj lahko mesečno vlaga del žepnine, položi zasluženo med poletnim delom, na ta račun mu tudi vi naložite nagrade, ki mu jih namenite v obliki denarja. Sredstva se ne bodo le hranila, pač pa tudi oplemenitila in ob koncu začrtanega obdobja si bo otrok lažje privoščil tisto, za kar je varčeval. Za večje želje priporočamo, da z otrokom oblikujete varčevalni načrt
 

Za konec pa: kdaj bo otrok začel prejemati žepnino in koliko bo znašala, morda niti ni toliko pomembno. Pomembneje je, da skozi čas otrok postaja vse bolj odgovoren in samostojen.

4 osnovna finančna pravila:

  1. Izdatki ne smejo biti večji od prejemkov.
  2. Redno naj vodi evidenco prejemkov in izdatkov.
  3. Vsega se ne da dobiti takoj. Zato mu predstavite smisel varčevanja.
  4. Z varčevalnim načrtom je lažje doseči zastavljen cilj.

Vsebino smo pripravili v sodelovanju s Triglav Skladi. Še več nasvetov o ravnanju z denarjem in varčevanjem najdete med njihovimi Donosnimi nasveti.
 

družina, otroci, premoženje, varčevanje, osebne finance