Roke na volan!

Kamera - osrednji element sistema lane assist

Sistem za nadzor nad smerjo vozila spada med tako imenovane primarne varnostne sisteme, ki predstavljajo osnovo za razvoj nadaljnjih stopenj avtonomne vožnje. Osrednji element tega sistema je zmogljiva stereo kamera, največkrat nameščena na sredini zgornjega roba vetrobranskega stekla, oziroma vgrajena v ohišje notranjega vzvratnega ogledala.

Širokokotni objektiv kamere z notranje strani stekla snema cesto, pri tem pa je nameščen tako, da v primeru slabega vremena brisalnika brišeta dežne kaplje ali prš tudi z njegovega vidnega polja. Kamera vseskozi snema talne oznake pred vozilom in ob približevanju sredinski ali robni črti vozišča preko centralne nadzorne enote vozila sproži ukaz za posredovanje.

Voznik lahko delovanje sistema tudi kadarkoli izklopi.

Ta varnostni sistem je prvenstveno namenjen vožnji na daljše razdalje po avtocestah in magistralnih cestah, oziroma po večpasovnih mestnih vpadnicah ali obvoznicah. Deluje namreč od hitrosti 60 km/h naprej.

Da sistem aktivnega nadzora smeri deluje, vozniku sporoča grafična ikona med merilniki. Dve vzporedni črti, ki simbolizirata vozni pas, se ob aktivnem delovanju obarvata zeleno. Najnovejši sistemi za aktivno ohranjanje smeri s kamero visoke ločljivosti prepoznavajo tudi razlike med talnimi oznakami, denimo prekinjeno ali polno črto.

Da sistem lane asist deluje, nam povesta dve vzporedni zeleno obarvani črti ob ikoni avtomobila.

Na prilagodljivih digitalnih merilnikih se avto tudi izriše med oznakami pasu, ki se grafično spreminjajo glede na to, kar posname kamera. Ob približevanju talni oznaki voznika opozori rumena ali rdeče obarvana meja pasu.

Rumena ali rdeče obarvana meja pasu voznika opozori, da se približuje talni oznaki na cestišču.

Sistem pomaga le, če jasno vidi črte 

Delovanje sistema za aktivno ohranjanje smeri vožnje znotraj pasu je odvisno od zmogljivosti kamere, vremenskih razmer oziroma kakovostnega zagotavljana videnega polja in dobro vidnih  talnih označb.

Voznik se mora zavedati, da mora kamera jasno zaznavati črte na cesti, da umetna inteligenca razume položaj avtomobila na cesti in pravočasno zazna oziroma prepozna nevarno odstopanje smeri vozila.

Na slabo označenih cestah ta pomočnik ne bo deloval dobro. Ravno tako bo voznika opozoril, da mu ne more pomagati, če bo vidno polje kamere motila megla, močan naliv in naplavine ali sneg na cesti.

Vsak voznik se mora zavedati, da mu varnostni sistemi lahko pomagajo, če digitalni vid in ostala čutila (radarski, ultrazvočni in laserski senzorji) zaznavajo ključne dejavnike okolja.

V posnetku si oglejte, kako uporaba sistema lane assist deluje v praksi.

Velike razlike v učinkovitosti pomoči vozniku

Prvi tovrstni sistemi so voznika pred nenamerno menjavo smeri oziroma vožnje preko talnih označb zgolj opozarjali s piskom in svetlobnim opozorilom ali vibracijami na volanu. Z razvojem elektro-mehanskih krmilnih sistemov pa je lane assist dobil tudi možnost aktivnega posredovanja.

To pomeni, da danes avtomobili s tem aktivnim pomočnikom izgubo smeri preprečujejo s samodejnim pomikom volana. Današnji sistemi tako že zmorejo sami za kratek čas ̶ v največ 15- do 20-sekundnem intervalu  ̶ usmerjati avto, da ta ostane na cesti oziroma na sredini pasu.

Po kakovosti oziroma učinkovitosti posredovanja se sistemi precej razlikujejo. Najboljši zmorejo smer nadzirati zelo uglajeno s pravočasnimi in minimalnimi popravki na volanu tako, kot bi to naredil zbran voznik. Avto brez težav ohranijo na sredini pasu v manj zaprtih avtocestnih ovinkih ali na manj zaviti magistralni cesti.

Manj zmogljivi sistemi malce zamujajo s popravki, zato so njihova posredovanja nekoliko sunkovitejša. Avto z manj zmogljivim oziroma manj natančnim sistemom, ki ga v določenem trenutku ne nadzira voznik, na cesti bolj očitno vijuga in se “odbija” od črt, ki označujejo meje pasu oziroma vozišča.

Prav zaradi razlik v posredovanju je zelo pomembno, da voznik dobro spozna delovanje sistema  ̶ njegove omejitve in predvsem njegov način posredovanja. Hipen samodejni pomik volana, ko lane assist zazna izgubo smeri, lahko nepripravljenega voznika, ki še nikoli ni uporabljal takega pomočnika, presneti celo do te mere, da reagira preveč sunkovito in na mokri cesti lahko zaradi svoje reakcije celo izgubi nadzor nad vozilom.

Pomoč pri nadzoru smeri ne pomeni zelene luči za uporabo telefona!

Na pomen poznavanja delovanja sistema opozarja tudi AMZS inštruktor varne vožnje in vodja AMZS šole vožnje Manuel Pungertnik, ki opozarja, da mora voznik kljub aktivnim pomočnikom ostati zbran in osredotočen na cesto: “Težava, na katero zelo hitro naletijo vozniki pri uporabi tega sistema, je preveliko pričakovanje in pretirano zaupanje ob dejstvu, da praktično zelo površno ali pa sploh ne poznajo ključnih prednosti oziroma omejitev v delovanju lane assista. Ključno sporočilo oziroma priporočilo je zato, da uporaba tega sistema ni namenjena podpori za telefoniranje, pisanje SMS sporočil ali brskanje po spletu med vožnjo.”

Sistem lane assist ni avtopilot

Prav aktivna pomoč, ki posreduje v določenih kritičnih trenutkih, ko voznik izgubi pozornost ali celo zaspi za volanom, je seveda ključna prednost tega sistema, saj s svojim posredovanjem lahko prepreči nesrečo. V povezanem delovanju z ostalimi sistemi aktivne varnosti pa sproži celo nadzorovano, varno zaustavitev vozila, če se voznik ne odzove na vrsto opozoril.

Če lane assist na poziv vozniku, da prevzame nadzor nad volanom, ne dobi odgovora, sproži glasnejše opozorilo ter celo na kratko zavira, da bi s sunkom pritegnil voznikovo pozornost ali ga celo prebudil iz dremeža.

Vse učinkovitejši nadzor smeri zato marsikateri voznik ob povezanem delovanju nadzora mrtvih kotov in samodejnega nadzora varnostne razdalje izkorišča kot tehnični pripomoček, s katerim avto vozi sam.

A pozor, ta sistem ne vozi sam in v daljšem časovnem intervalu ne zmore varno usmerjati avtomobila.

To je le vozniški pomočnik, ki pomaga preprečiti nenadno izgubo smeri. Zato nikakor ne nasedajte raznim spletnim posnetkom, ki sodelovanje tega sistema in aktivnega radarskega tempomata označujejo z besedo avtopilot. Na cestah še ni avtomobila, ki bi obvladal avtonomno vožnjo.

Lane assist vseskozi preverja, ali so voznikove roke na volanu: s senzorji tudi na ravni cesti zaznava rahel upor rok in minimalne pomike volana. Takoj, ko tega ne zaznava več, pa sproži opozorilo, naj voznik znova prevzame krmiljenje.

Takoj ko sistem zazna, da voznikovih rok ni več na volanu, sproži opozorilo, da naj voznik ponovno prevzame nadzor nad vozilom.

Pri tem se na avtocesti nikakor ne poslužujte raznih trikov zatikanja teniških žogic ali sadežev za volan z namenom zlorabe oziroma preslepitve sistema, da so na volanu roke. Poleg tega pa najnovejši kapacitivni volanski obroči dotik voznikovih rok že zaznavajo brez mehanskega upora.

Vsakršna zloraba zato lahko vodi v nesrečo, poleg tega pa se v določenih avtomobili lane assist preprosto izključi, če ni voznikovega odziva na opozorila.

Uporaba sistema za nadzor smeri znotraj voznega pasu vozniku le pomaga voziti varneje in rešiti trenutke nezbranosti, nikakor pa ni namenjena odmiku rok z volana oziroma pogleda s ceste.