Mladostnik za volanom

Pomanjkanje izkušenj, neustrezna presoja nevarnosti in premalo pozorna vožnja so glavni dejavniki, zaradi katerih so mladi vozniki izpostavljeni prometnim nesrečam.

Dobro je, da pred vožnjo s spremljevalcem presodite značaj in vedenje svojega otroka v vsakdanjem življenju. Nakazujeta namreč tudi, ali bo mladostnik umirjen, varen in preudaren voznik.

Presodite ali je vaš otrok pripravljen

Ker najbolje poznate značaj svojega otroka in ker ste z njim razvili svoj način komunikacije, je vaša vloga pri presoji njegovih bolj in manj pozitivnih lastnosti v zvezi z vedenjem na cesti neprecenljiva. O obojih se je dobro pogovoriti in mladostnika pohvaliti ali ga spodbuditi k spremembi na bolje. Pri presoji naj vam pomagajo spodnja vprašanja.

Kakšen je dober voznik mladostnik?

Dobro je, da ste starši v obdobju dveh let, kolikor bo trajalo vaše mentorstvo, pozorni na tri osnovne kazalce, ki kažejo na to, da bo mladostnik zelo verjetno dober in preudaren voznik. Če zaznate pomanjkljivosti, se o njih poskusite z njim tudi odprto govoriti. Kakšen torej mora biti dober mladi voznik?

• Pozoren na cesto in druge voznike. Odgovoren mladostnik med vožnjo ne bo uporabljal mobilnega telefona, se prehranjeval ali spuščal v poglobljene pogovore z vami oziroma drugimi sopotniki. Dogajanje na cestišču – druga vozila, kolesarje in pešce – bo pozorno spremljal.
• Usposobljen za ravnanje po cestnoprometnih predpisih. Pravila in predpisi so osnova, zato spremljajte, kako dobro jih pozna in jih je sposoben uporabljati tudi vaš otrok. Da bi to lahko storili, morate biti tudi vi suvereni pri poznavanju in uporabi predpisov v prometu. Priporočamo, da osvežite svoje znanje oziroma pridobite novo, saj se cestnoprometni predpisi ves čas spreminjajo in dopolnjujejo.

Vi in bodoči mladi voznik se preizkusita (ali celo pomerita) v poznavanju cestnoprometnih predpisov. Tukaj smo za vas pripravili celo vrsto testov.

• Pazljiv. Dober mladi voznik bo upošteval hitrostne omejitve in varnostno razdaljo, v nepredvidenih ali neprijetnih položajih pa bo preudaren in potrpežljiv. Tako se denimo ne bo jezil na druge voznike, hkrati pa bo lahko situacije vnaprej pričakoval. Predvidevati, da bo pri šoli na cesto skočil otrok ali da bo kolesar morda prevozil rdečo luč na kolesarski stezi, je izjemno pomembna veščina, zato se temu kot mentor intenzivno posvečajte.

Pri pripravi otroka na samostojno vožnjo poskusite preseči samo učenje pravil vedenja v prometu. Izkoristite ta čas tudi za poglobitev stika. To je v obdobju pubertete še posebno pomembno.

»Z opazovanjem otroka in stikom z njim starši prepoznajo, na kakšen način lahko tudi učenje vožnje uporabijo za novo vzpostavljanje stika,« svetuje doc. dr. Saša Poljak Lukek, spec. zakonske in družinske terapije. »Z otroki lahko iščejo načine, kako umiriti strah, ki ga doživlja mladostnik. Med vožnjo lahko spremljevalec izkoristi nove priložnosti, da otroku pokaže, kako je ponosen nanj, ali pa preprosto čas, ki ga zaradi spremstva preživi z mladostnikom, porabi za pogovor, s katerim izraža zanimanje in razumevanje.«

Predvsem pa bodite dober zgled, po možnosti še preden začne mladostnik voziti v vašem spremstvu.

Viharni možgani mladega voznika

V obdobju mladostništva intenzivno zorijo možgani in čustvovanje. Zato je koristno razumeti fiziološka ozadja mladostnikovega vedenja.

Najstniki v času pubertete doživljajo pravi preboj na področju presojanja, predvidevanja, odločanja in abstraktnega razmišljanja.

Področje možganov, odgovorno za izvršilne funkcije – načrtovanje, kontrolo impulza, večopravilnost –, se v celoti razvije pozneje. Tudi središča za čustvovanje še zorijo, zato pri učenju obvladovanja različnih čustev mladostnik potrebuje vašo pomoč in podporo.

Strah je med drugim čustvo, ki ga mladostniki doživljajo na nov način. Prav v najstniškem obdobju ga pogosto bodisi preveličujejo ali podcenjujejo glede na realno nevarnost situacije.

Občutek pretiranega strahu ali odsotnost strahu lahko v veliki meri vpliva na vožnjo mladostnika.

Doc. dr. Poljak Lukek pojasni: »Pomembno je, da se starši zavedajo, da je občutje strahu vedno upravičeno doživljanje otroka. Naloga staršev je, da najprej preverijo, če so kakšni zunanji dejavniki, na katere lahko vplivajo in jih odpravijo. Če teh ni, naj poiščejo notranje dejavnike v otroku in poskušajo z izbranimi besedami umiriti mladostnikova notranja doživljanja. Tako se bo unesel tudi strah, otrok pa bo dobil ključno izkušnjo, da z njegovim čustvovanjem ni nič narobe in da je občutje strahu obvladljivo. Po drugi strani pa je pomembno, da se starši zavedajo, da tudi če mladostnik ne kaže strahu, to še ne pomeni nujno, da ga ne čuti.«

Ko (skupna) vožnja ni dobra ideja

Intenzivna čustva so nevaren sopotnik v avtomobilu. Ovirajo lahko presojo, odločanje in zaznavanje – pa ne le pri vašem najstniku, ampak tudi pri vas.

»Če starši pri svoji vožnji odražajo mirnost in varnost, bodo to bistveno lažje posredovali tudi svojim otrokom,« pravi doc. dr. Poljak Lukek.

Bolje je, da niste v vlogi spremljevalca, če:

• sta se z otrokom sprla,
• se vam mudi,
• ste preobremenjeni ali pod stresom in zato miselno odsotni.

V takem primeru je bolje, da gre na vožnjo z mladostnikom drug spremljevalec, ki pa mora biti pred tem registriran.

Prav tako pa naj tudi mladostnik ne sede za volan, če je:

• utrujen,
• razburjen in impulziven,
• preobremenjen z drugimi obveznostmi,
• doživlja čustveno zahtevno situacijo (npr. ločitev staršev, smrt bližnjega, ljubezenske težave itn.).

Ko ste s svojim otrokom skupaj v avtomobilu, pa bodite posebej pozorni na položaje, ki so za neizkušenega voznika lahko psihično obremenjujoči. Mladostnika je treba na takšne situacije pripraviti vnaprej ali pa se vožnji izogniti, če jih lahko predvidite in otrok nanje še ni pripravljen. Takšne okoliščine so:

• prometni zastoj,
• vožnja ponoči,
• vožnja v slabih vremenskih razmerah,
• nepredvidena situacija na cesti (denimo žival na cesti, policijska kontrola, neustrezno vedenje drugih udeležencev v prometu).

Bodite dober učitelj vožnje

Ne le najstnik, ki komaj spoznava vožnjo in prometna pravila, tudi vi ste verjetno v novi vlogi kot spremljevalec.

Zato se je koristno držati nekaj osnovnih nasvetov. Najstniku dajajte povsem konkretna in jasna navodila ter bodite spodbudni – pokažite mu, da zaupate vanj in v njegove sposobnosti. Čim več mu dovolite voziti, da bo pridobival samozavest in izkušnje. Kot mentor mu predstavljajte različne vozne situacije na raznovrstnih terenih, saj bo tako spoznal različne cestnoprometne razmere. Predvsem pa bodite v svoji novi vlogi sproščeni in sprejemajte vožnjo z otrokom kot prijetno skupno preživljanje časa.

Vozilo, ki ga bo vozil mladostnik, mora biti označeno s predpisano tablico kvadratne oblike, zelene barve, na kateri je črka »L« bele barve mora biti velikosti vsaj 178mm x 178mm ter mora odsevati svetlobo. »L« tablica mora biti nameščena na levi polovici zadnje strani vozila, kadar vozi vozilo voznik s spremljevalcem.

Podrobneje lahko nasvete za pozitivno izkušnjo vožnje s spremljevalcem preberete v članku.

In kaj naj bo ključno sporočilo, ko mladostnika pripravljate na pomemben korak v odraslost? »Pomembno je, da najstnik vozniški izpit razume kot odgovornost in ne kot privilegij oziroma celo kot nekaj, kar mu pripada. Le z odgovornim pristopom k učenju vožnje bo mladostnik lahko sledil navodilom odrasle osebe in s tem tudi vsem pravilom varne vožnje,« pravi doc. dr. Poljak Lukek.

Pa srečno pot obema!

Svoje vozniške sposobnosti lahko mladi vozniki preizkusijo na sodobnem DRAJV simulatorju varne vožnje v Triglav Labu. V varnem okolju bodo lahko preverili potencialno nevarne prometne situacije.