Z motornim kolesom v serpentine in strmine

Zdaj vas že vidim, kako ugovarjate, češ, saj znam, še malo prakse, pa bo. Ne bo!

 »Obvladati motocikel« pomeni, da ga sproščeno na roke potiskate, obračate, parkirate. Da z lahkoto speljujete z motorjem v klanec. Da z lahkoto obrnete tudi na deski za rezanje klobas. Da lahko na polno stisnete zavore in zraven še vedno dihate. In tako naprej. Vseskozi morajo roke in noge dobro čutiti, kaj in koliko počnejo z zavorami, s sklopko, s plinom. Pomemben je občutek. Torej, vse, kar je treba narediti na motociklu, da se vožnja, podobna izpitni, gladko izteče in da ni nihče prestrašen, je šele gola osnova za motorizem.

Z motociklom v hribih ni heca

Zdaj lahko preskočimo k bolj trdim orehom. Recimo k vožnji po planinskih cestah, kjer si sledijo vzponi, strmi spusti, serpentine. Vse to pa začinjeno z ozkimi cestami in precejšnjo nadmorsko višino, prepadi, manjkajočimi ograjami, kakšnim curkom vode čez vozišče med nevihto.

Kdor hribov ni vajen, bo lahko imel rahle težave z dojemanjem višine. Tega se je preprosto treba privaditi.

Pravilo je, da med vožnjo ne gledate pred kolo in v dolino, pač pa dovolj daleč v smer vožnje: tja, kamor naj vas pelje prednje kolo.

Če motorista zamika panorama, naj varno ustavi in sestopi, šele potem naj si ogleduje razgled. Policisti v Švici so mi povedali, da imajo precej motorističnih nesreč, ker motoristi opazujejo svet in peljejo precej na slepo. To se tako pač ne počne.

Hitrost v hribih je še posebno nevarna. Na vzpenjajoči se in vijugasti cesti mi je pred leti v Dolomitih s hriba prav pred kolo skočila krava, ki se je zibajoče vračala domov.

Na cesti niste sami, tudi v hribih ne

Pomisliti je treba tudi na avtodomarje in avtobuse. Včasih potrebujejo veliko prostora. Da se z bokom ne naslonijo na skale, pogosto zapeljejo globoko na nasprotni vozni pas. To je treba imeti stalno pred očmi.

Pa tudi norcev na motorjih se morate  paziti. Ti imajo problem, ker so na napačnem kraju – zanje je dirkališče. Seveda verjamem, da obvladajo tehniko hitre vožnje. Ne razumejo pa, da v neugodje in nevarnost spravljajo vse ostale, ki so manj fokusirani na divjanje skozi ovinke.

Prav zaradi takšnih agresivnežev so poletni vikendi v Dolomitih postali neprijetni. Človeku pade srce v škornje, ko tak blaznež prileti z dvojno hitrostjo na dotik mimo boka motorja. Pogledaš v vzvratno ogledalo, nikjer nikogar. Sekundo kasneje pade mimo, da ti skoraj sname nalepke s kovčkov.

Tu se lahko za trenutek ustavimo pri porisavah ovinkov v smeri Rakitne, ki so pred časom dvignile toliko prahu. Za slovenske motoriste je bil to šok. Brez potrebe. Te črte motorista pač usmerijo v varen koridor, sicer naj gre na dirkališče. Podobne, resda manj agresivno zastavljene porisave so testirali tudi v Avstriji. Rezultat je, da so najbolj divje motoriste prizemljili.

Po ovinkih z motorjem v klanec navzgor

Vsi vemo, da je vožnja navzgor v klanec videti manj zahtevna.

Občutek varnosti ustvarja dejstvo, da motor takoj močno upočasni gibanje, ko zaprete ročico plina. Za odmerjanje hitrosti je to dobro. Tudi zaviranje samo je zato bolj preprosto.

Problem pri vožnji navkreber lahko nastane sredi serpentine, torej v temenu ovinka, če je motocikel precej naložen in motorist vozi s previsoko prestavo. Motor zato iz temena ovinka ne potegne dovolj gladko.

S katero prestavo je najbolj prav peljati? Tu ni enotnega odgovora, ker je pomembno, kakšna je konfiguracija motorja in kakšno ima karakteristiko vleka.

Pravilo je, naj motor ne tuli v prenizki prestavi in naj ne zamira v previsoki prestavi.

Če imate na strmi cesti občutek, da za ovinke nikakor ne najdete najbolj ustrezne prestave, najprej umirite vožnjo, ki naj postane čim bolj tekoča. Ne zaganjajte se. Zavirajte s pravočasnim odvzemanjem plina, pravočasno prestavite v nižjo prestavo. Če motocikel pri pospeševanju cukne (in vas zato sopotnica buta s čelado), si pomagajte z nežnim in kratkim stiskanjem ročice sklopke: ravno za toliko, da sklopka malo oddvoji in tako zdrs sklopke amortizira sunek s pogonskega kolesa. To se sliši zamotano, pa ni. Potreben je le občutek v prstih.

Po ovinkih z motorjem po klancu navzdol

Bolj adrenalinska je vožnja po serpentinasti cesti po klancu navzdol, ker motor sam od sebe pridobiva hitrost. Nagaja tudi sama geometrija strmine, ki ima v temenu ovinka najbolj izrazito višinsko razliko. Zato je treba peljati na široko, čim bolj velike krožnice. Kako? Glejte dovolj daleč naprej, opazujte promet spredaj in zadaj, pravočasno zavzemite položaj na vozišču.

Za tekočo vožnjo je skrivnost v zadnji zavori, ki naj postane sidro za umirjanje. Zavirajte pravočasno z obema zavorama,  potem pa samo še nežno z zadnjo, vmes prestavite v nižjo prestavo, da še motor ustavlja motocikel.  Z zadnjo zavoro konstantno nadzorujte hitrost tudi med zavijanjem. Prednjo zavoro pa lepo pustite pri miru!

Če gre kaj narobe ali se ustrašite, potem obvezno najprej poravnajte krmilo in šele zdaj zavirajte še s prednjo zavoro. Ne glejte v globino, kar povečuje panični strah, pač pa v smer vožnje!

Preverite svojo spretnost na serpentinah na treh lepih izletih v Dolomitih.

Parkiranje na klancu

Parkiranje na klancu je tudi svojevrstna umetnost, ker cesta običajno tudi prečno visi in je včasih zahtevno že zlesti z motocikla. Zato naredite tako:

Nakažite namen s smerniki. Ustavite, ko je promet bolj redek, in to obvezno na dovolj širokem delu vozišča. Običajno je to ravno na zunanji strani serpentine. Ugasnite motor (kar z rdečim gumbom), ki naj ostane v prvi prestavi! Pustite ročico sklopke pri miru. Zavor še ne popuščajte. Izprožite bočno parkirno oporo.  Dobro naslonite motocikel na oporo in s pogledom preverite ali se ugreza. Zdaj popustite še zavoro. Verjetno ni treba poudariti, naj parkiran motor visi k hribu? Čelade ne odlagajte na sedež ali na kovčke, ker se bo garantirano odkotalila.

Speljevanje na peščenem klancu

Speljevanje v klanec in pesek pod kolesi naredijo življenje izjemno dinamično.

Da motorist ohranja stabilnost, mora položiti nogi na tla. Zdaj pa na glavna vrata useka problem. Pod vplivom težnosti in slabega oprijema gume (pesek) začne motor, ki je zavrt  le s prednjo zavoro, drseti nazaj. Kot sanke. Groza. Ustavi ga lahko le zadnja zavora, toda motorist ima noge na tleh.

Bistvo je, da motor ostane v prestavi. Motor ugasnite z rdečim gumbom ob ročici plina in popustite ročico sklopke. Motocikel se bo ustavil.

Od tu naprej se bo treba znajti vsaj s pomočjo sopotnice, ki naj čim prej zleze z motorja.

Obračanje v strmini

Na ozki in strmi cesti je to skrajno zoprno početje. Če se le da, tega nikoli ne počnite. Če pa ste se zaplezali, bo to šlamastiko treba varno rešiti.

Sopotnica naj zleze z motocikla, da bo lažji. Trikrat vdihnite. Če je cesta prometna, naj sopotnica opozarja na situacijo. Vklopite varnostne utripalke!

Obrača se vedno tako, da z malo plina in odmerjanjem sklopke po centimetrih zavijate v hrib. Če se da, naj desna noga odmerja zadnjo zavoro. Sicer naj menjalnik nikoli ne bo v prostem teku. Vzvratno se pomikajte pod silo težnosti in to po milimetrih, zavor ne popustite. Roki naj bosta v komolcih rahlo razprti, da je pritisk na ročico na krmilu večji.

Običajno bo treba izvesti več takšnih manevrov. Pozor. Ko bo motocikel na pol obrnjen, bo tisti nogi, ki gleda po klancu dol, začelo zmanjkovati tal za oporo.

Preden pa se sploh odpravite z motorjem v hribe, za boljši občutek za vožnjo v ovinek na prostem parkirišču naredite trening zavijanja, kot je prikazan v posnetku.

Članek izraža stališča avtorja in ne nujno tudi stališč Zavarovalnice Triglav, d.d.