Nasveti osemnajstletniku, ki si želi motor
S postopnim pridobivanjem izkušenj od mladostniških sanj do varne vožnje z motorjem.
Ali lahko pričakujem, da me bo osemnajstletnik sploh poslušal? Preveč narazen sva po letih. Ne ve, da sem dirkal, da sem na cesti lomil kosti. Da sem vozil na večini dirkališč sveta in dal skozi roke veliko število motorjev. Ponižno upam, da me bo poslušal. Čeprav vem, da že ima svoje jasne in razdelane poglede, saj ne živi v gluhi sobi. Jaz bi temu po tiho rekel, da si je idejo vbil v glavo in da tu skoraj ni pomoči. A vseeno naj poskusim in mu na srce položim nekaj nasvetov.
Šteje vsaka izkušnja iz prometa
Ne podcenjujem mladostnikov. Virov informacij imajo mnogo, razgledani so. Ko sem pred leti priložnostno predaval v srednji šoli, govorili smo o prometu in vozilih, je bilo vsem kristalno jasno, kaj in kolikšen je reakcijski čas, kako hitro neko vozilo pospeši in tako naprej. Le občutka niso imeli, kaj številke in besede sploh pomenijo v fizičnem, v telesnem smislu. Niso razumeli, da je za vožnjo brez padcev potrebno veliko strokovno vodene vaje in treninga. Seveda, nekateri ljudje imajo naravni dar, da se hipoma pravilno odločijo in znajdejo. So rojeni za vožnjo. Vsi ostali se moramo veščin naučiti. In tu je prvi poudarek.
Tudi za prve samostojne vožnjo motorja in avtomobila je dobro, če ima mladi voznik predhodne izkušnje iz prometa.
Promet je nekakšna alkimija. Sto in ena spremenljivka se vpleta in naučiti se je treba opazovati, predvidevati, se prav odločati. Drugače ne gre. Izkušnje iz igranja igric, virtualne vožnje in podobnih simulacij so varljive, ker niso povezane z realno izkušnjo, z bolečino, z delovanjem sile na telo.
Vožnja motorja je vabljiva. V sebi skriva tudi bolečino, ker je motocikel dinamično stabilen – ravnotežje dobi, ko se premika. Vsi motorji so bolj »divji«, bolj iskri od avtomobilov. V avtu, ki je povsem stabilen, ima voznik nekaj več časa, da sprejme odločitev in reši kožo ter pločevino. Na motorju je časa manj, stalno je problem s stabilnostjo, kot bi z eno nogo stal na lestvi, ki se premika. Podobno je jahanju deske na morju, le da na cesti vsi padci bolijo.
Starši, si vaš komaj 16-letnik želi skuter ali moped? V članku Mladostnik in motor je nekaj nasvetov za vas.
S kakšnim motorjem začeti?
Dobro je, da vsak motorist začne svojo motoristično izkušnjo z manj zahtevnim motociklom. To je lahko moped s prestavami, zelo primeren je 125-kubičen motocikel, gre tudi s kakšnim bolj lenim, umirjenim motociklom. Ni se treba bati.
Strah je velika ovira. Motor je treba spoštovati.
Zavajajoče je prepričanje, naj si mlad motorist kupi pravi, živahen motocikel, češ da se bo bolj počasi vozil in vožnje navadil. Tako govori ulica, to potrjuje strast, tako govori denarnica. Vendar, to ni res. Motocikel s 35 kW (po domače rečeno s petdeset konji) pospešuje kot dober avtomobil in ima tudi zelo zmogljive zavore.
Pospeški in pojemki pa zahtevajo natreniranega voznika, ki takšno dinamično gibanje dojema kot normalno. In je sposoben videti, dojemati in upoštevati vse ostale elemente v prometu, od vozil, ki kršijo pravila, do nepričakovanih ovir in pasti. Vodenje motorja zahteva čas, da motorist sprocesira dogajanje in da motocikel ter fizika oddelata svoje. Vsakič gre za čas in prostor.
Osemnajstletniku, ki ga država ščiti tako, da mu dovoli voziti šele kategorijo A2 in manj kot 35 kW, iskreno svetujem začeti z nečim manj ostrim, da postane vodenje motorja avtomatizem. Tehnično o tem, kako gredo po vrsti kategorije in v čem se razlikujeta izpit za avto in za motor, pa v članku Kaj morate pričakovati, preden prvič sedete na motor.
Po kakšnih deset tisoč kilometrih, kar pomeni okoli 160 ur opravljenih voženj, pa je čas za skok naprej, na čim bolj zdrav motor s 35 kW, ki je z zadušitvijo na A2 najmanj izgubil. Tak motor ohrani prvotne vozne lastnosti in zato v uporabi ne bo prihajalo do podhranjenosti pri pospeševanju.
Ni vse v moči motorja. Kaj je sploh treba vedeti o konjskih močeh?
Koga vprašati za nasvet?
Slovenski moto trgovci so sposobni fantje in znajo svetovati. Ne sme pa se pozabiti, da so predvsem trgovci. Tudi dolgoletni novinarji lahko natrosimo kakšno lahkotnost, ker nas poganja strast in imamo izkušnje, pa kdaj pozabimo, da ima začetnik težave že z osnovami.
Dober sogovornik je inštruktor vožnje, ki tudi vozi motocikel. On pozna suho plat zakonodaje, pozna pasti prometa in ima svoje izkušnje.
Tudi inštruktorji iz šol dobre vožnje lahko imajo širok pogled na realnost vodenja motorja. Ni nujno, da so prijatelji ali pubovski pobje hvalisavci. Vendar je treba v pogovorih vedeti, o čem se kdo pogovarja in kako naj se slišano razume. Govoriti je veliko lažje kot odpeljati. Dirkači smo to videli na dirkališču, kjer so se hitri in glasni pravljičarji iz gostiln izgubili. Ali razbili.
Je koristno pred izpitom za motor opraviti izpit za avto?
Vožnja avtomobila je potreba. Vožnja motorja je strast, je novo doživetje. Ker je svet tako narejen, je treba za razvedrilo plačati. Če je vožnja avta in motorja visoko na seznamu želja, je pač treba življenje in energijo usmeriti v ta cilj: v vozniški izpit, v tečaj dobre vožnje, v najboljšo možno zaščitno opremo, v servisiranje motorja.
Treba bo dodatno delati, temelj naj bodo gospodarne odločitve, recimo sočasno opravljanje vozniškega izpita za avto in za motor, ker se da združevati stroške. Cilj se približa z nekaj varčevanja in nabirko v družini. Dobro ohranjen rabljen motor je čisto v redu začetek.
Toda gume naj bodo nove. Tudi čelada in rokavice naj bodo nove in najboljše
Vse ostalo je lahko tudi iz tretje roke,. Pred vstopom v svet motociklizma pa najdete tukaj še veliko zanimivih tem in nasvetov.
Izbor najnovejših zgodb in nasvetov za brezskrbno pot z vašim motorjem, enkrat na mesec v vašem e-nabiralniku.