Najboljši voznik? Jaz!

Samokritika je koncept, ki ga evropski vozniki slabo poznamo, je pokazala omenjena raziskava. Skoraj vsi evropski vozniki, ki so sodelovali v raziskavi, so svojo vožnjo opisali z vsaj eno pozitivno oceno: 77 % voznikov zase meni, da so pozorni, 54 % da so mirni, 26 % da so vljudni do drugih voznikov. Le slaba desetina jih zase meni, da vozijo pod stresom, samo 3 % meni da so agresivni, le en odstotek pa, da so za volanom neodgovorni.

Ko je treba opisati druge voznike, pa smo evropski vozniki hitro kritični: največkrat očitamo voznikom neodgovornost (44 %), agresivnost (30 %) in celo nevarno vožnjo (26 %).

V Sloveniji ni kaj dosti drugače

Pred časom je AMZS v okviru akcije »Čas prijaznih voznikov« opravil raziskavo med slovenskimi vozniki, kjer se je pokazalo, da so prav takšni kot drugi evropski vozniki. Negativno obnašanje opazijo pogosteje pri drugih voznikih kot pri sebi. Tako najpogosteje opazijo druge, ki izsiljujejo prednost, zavijajo brez smernika, nepravilno parkirajo in pospešujejo, medtem ko jih sami želijo prehiteti. Pri sebi teh napak seveda ne opazijo. Večina slovenskih voznikov o sebi meni, da so strpni vozniki (80 %), hkrati pa večina misli, da so drugi vozniki nestrpni (74 %). Seveda se ta dva podatka medsebojno izključujeta.

Slovenija se sicer pridružuje skupini držav, ki jim zelo dobro uspeva izboljševati prometno varnost, saj je od leta 2001 zmanjšala število smrtnih žrtev v prometnih nesrečah za 61,2 %. S tem se je uvrstila med države, ki najbolj zmanjšujejo število smrtnih žrtev, upad prek 60 % so zabeležile še Španija, Litva, Latvija, Estonija in Portugalska. Kljub temu smo še vedno nad evropskim povprečjem, ki je 51 umrlih na milijon prebivalcev, tako da je potenciala za izboljšanje razmer na cesti še vedno zelo veliko.

Zavarovalnice spodbujajo varno vožnjo

Prehitra in agresivna vožnja je še vedno največji vzrok za prometne nesreče s smrtnim izidom, sledi jim vožnja pod vplivom alkohola ali psihoaktivnih substanc. Če se ozremo kak odstavek višje, je prav agresivna in hitra vožnja tudi najpogostejši očitek drugim voznikom. Kaj torej storiti, da bi našo vožnjo umirili?

Povečana hitrost za samo 1 km/h poveča nevarnost za prometno nesrečo kar za 3 %. Povečanje nevarnosti v razmerju s povečanjem hitrosti raste eksponentno.

Morda bodo k temu levji delež prispevale prav zavarovalnice. Vedno več zavarovalnic po svetu v svoje zavarovalne police za avtomobiliste namreč vključuje uporabo telematskih sistemov, ki spremljajo vožnjo zavarovancev. Telematska naprava je lahko vgrajena v avtomobil, podobno kot črna skrinjica na letalih, ali pa je sodobnejša in bolj »trendi« kot aplikacija na mobilnih napravah. Telematski sistemi spremljajo našo vožnjo in nas nagradijo, če vozimo zmerno.

A telematika ni zgolj način, kako prihraniti pri zavarovalni premiji. Izkušnje iz Velike Britanije, na primer, kažejo, da je spremljanje vožnje mladih s pomočjo mobilne aplikacije, ki jo je razvila zavarovalnica Ingenie, prinesla resnično izboljšanje na cesti. Kar 90% uporabnikov aplikacije je namreč izboljšalo svojo vožnjo v zgolj 30 dneh uporabe aplikacije, ki jim na mobilni telefon redno pošilja napotke za izboljšanje vožnje. Razmere na cestah pa so pokazale, da se teh napotkov tudi resnično držijo, saj so uporabniki zmanjšali tveganje za povzročitev prometne nesreče za kar polovico v prvem letu uporabe, število zelo nevarnih prometnih nesreč pa se je pri uporabnikih v zgolj enem letu zmanjšalo za 21 % Telematika se je torej izkazala kot način, kako pridobimo vsi: s cenejšim zavarovanjem in izboljšanjem varnosti na cestah.

DRAJV v Triglavu

Tudi Zavarovalnica Triglav spodbuja varno vožnjo. Razvila je mobilno aplikacijo DRAJV, ki meri, kako vozite, ter vas nagradi s popustom pri zavarovalni premiji, če je vaša vožnja varna. Aplikacija se je izkazala za zelo uspešno, za uspešne pa so se izkazali tudi vozniki. Rezultati kažejo, da je 70 % uporabnikov varnih voznikov. Pravite, da vozite dobro in varno? Tukaj je priložnost, da to dokažete – z aplikacijo DRAJV.