Ne postanite žrtev prirejene prometne nesreče

Prirejene prometne nesreče po podatkih slovenske policije razvrščamo v tri skupine:

• Prve so simulirane nesreče, ki se dejansko sploh ne zgodijo, storilci pa z lažno dokumentacijo uveljavljajo škodni primer.
• Druge so tiste, pri katerih v različnih vozilih sodelujeta tako povzročitelj kot oškodovanec.
• Tretje so tako imenovane izzvane prometne nesreče, v katerih storilec izkoristi prometno situacijo – lahko jo izzove ali pa izrabi napačno ravnanje drugega voznika. V nadaljevanju se osredotočamo na te nesreče.

Kot pravi Klemen Radetič, višji strokovni sodelavec za analize prevar iz Službe za preprečevanje, odkrivanje in raziskovanje prevar v Zavarovalnici Triglav, je običajno namen tovrstnih nesreč, da goljuf pridobi odškodnino, ki jo izplača zavarovalnica povzročitelja nesreče.

»Skoraj vedno so tovrstni triki povezani tudi z odškodninskimi zahtevki za telesne poškodbe. Goljufi po trku namreč obiščejo urgenco, kjer tarnajo nad bolečinami, zaradi katerih nato na zavarovalnico vložijo še zahtevke za telesne poškodbe. Ker je v vozilih po navadi več oseb, zahtevki hitro presežejo več 10.000 EUR,« še dodaja.

Posledice takih nesreč so poleg zavarovalniških odškodnin, ki vplivajo na višanje zavarovalnih premij, včasih tudi dejanske poškodbe vpletenih.

Finančne posledice prirejenih nesreč pa so še širše. Pri teh namreč ne gre le za stroške poškodbe na vozilih, ampak tudi za stroške vseh vpletenih pri obravnavi. »Vključeni so policisti, gasilci, reševalci, zdravniki, uporaba različnih zdravstvenih aparatur, fizioterapija … Ti stroški so lahko še veliko večji kot odškodnine zavarovalnice, vplivajo pa tudi na čakalne vrste v zdravstvu,« opažamo na Zavarovalnici Triglav.

Pogosti primeri prirejenih prometnih nesreč

Izzvane prometne nesreče je težko dokazati. Povzročitelji imajo premišljene scenarije. Pozorni so, da v bližini ni prič ali nadzornih kamer. Da bi jih lahko dokazali, se jih morate naučiti prepoznati.

»Večina takih prometnih nesreč se zgodi na parkiriščih, kjer povzročitelji pazljivo iščejo svojo 'žrtev' in jo ponavadi presenetijo, ko vzvratno zapušča parkirni prostor. Takrat naglo in nenadoma s svojim vozilom zapeljejo proti vozilu, ki pelje vzvratno, in povzročijo trk,« razlaga Radetič.

Storilci prirejene trke pogosto povzročijo tudi tako, da zapeljejo pred vozilo izbrane žrtve in nato brez razloga nenadoma zavrejo. Takrat vozilo za njimi običajno trči v zadnji del njihovega vozila.

Znani pa so tudi primeri trkov v manj prometnih križiščih, kjer goljuf vozniku vozila na stranski cesti prepusti prednost, nato pa namerno zapelje v križišče in povzroči trk. Goljufi nato policiji zatrjujejo, da mu je voznik drugega udeleženega vozila odvzel prednost.

5 nasvetov, kako se prirejeni nesreči izogniti

Čeprav kot udeleženci v cestnem prometu težko vplivate na dejanja drugih, pa se lahko takšnim situacijam poskušate izogniti. Svetujemo naslednje:

1. Bodite pozorni na nenavadno vedenje drugih udeležencev v prometu. Na primer na izrazito počasno vožnjo ali pa naglo zaviranje in pospeševanje.
2. Opazujte voznike in sopotnike v vozilu. Ti v vzvratnem ogledalu ali kako drugače pogosto izrazito pozorno spremljajo dogajanje za njimi.
3. Bodite oprezni za že poškodovanimi vozili.
4. Ohranjajte varnostno razdaljo, ki vam bo omogočila, da se boste odzvali tudi ob nepričakovanem zaviranju.
5. Bodite pozorni na gibanje vozila pred sabo in njegove zavorne luči. Te so lahko včasih tudi namerno onemogočene.

Sumljiva nesreča, kaj pa zdaj?

Če se vseeno znajdete v nesreči, za katero se vam zdi, da bi lahko bila prirejena, je priporočljivo poklicati policijo. Ta bo opravila ogled prometne nesreče.

»Dokazovanje, da je prometna nesreča prirejena, spada v skupino najzahtevnejših kriminalističnih opravil. Zahteva veliko truda in strokovnega znanja s področja prometne kriminalistike. Indicev, ki jih policisti opazimo, je veliko. Na samem kraju so to pogosto neprometna in odročna cesta brez javne razsvetljave ter čas dogodka, ki je običajno ponoči in v slabih vremenskih razmerah. Potem so tu še pomanjkljivi in prirejeni sledovi ter druge okoliščine, kot so izjave udeležencev in podobno …« pojasnjujejo na policiji.

V vsakem primeru je pomembno najprej v celoti in natančno izpolniti evropsko poročilo o prometni nesreči. »Oškodovanci naj dodajo tudi morebitna opažanja o nastanku nesreče. Če niso prepričani o okoliščinah nastanka prometne nesreče, naj ne priznavajo krivde na kraju trka oziroma zapisujejo takšnih izjav v poročilo. Pozornost je potrebna tudi pri podatkih o drugih udeležencih trka, številu oseb v vozilih ter veljavnosti prometnega dovoljenja in zavarovalne police,« svetuje Klemen Radetič.

Kraj nesreče je priporočljivo tudi fotografirati in fotografije posredovati zavarovalnici.

Obenem bodite po nesreči pozorni še na nekatere druge znake, ki vam lahko dajo vedeti, da gre za prirejeno nesrečo. Med njimi je na primer večje število oseb v vozilu, ki takoj po nesreči tarnajo nad bolečinami, čeprav je šlo za blažji trk. Previdni bodite tudi, če se na kraju nesreče nepričakovano hitro pojavi avtovleka.

Če boste ob tovrstni nesreči potrebovali pomoč, vam je na telefonski številki 080 28 64 vedno na voljo asistenčni center zavarovalnice.

Če sumite, da je šlo za goljufijo, se lahko obrnete tudi na Službo za preprečevanje, odkrivanje in raziskovanje prevar Zavarovalnice Triglav. Izpolnite spletni obrazec, pošljite elektronsko pošto na sporp@triglav.si ali pokličite na 01 47 47 444.

Od prijave do razrešenega primera

Na zavarovalnici bodo vsako prijavo temeljito preučili s sistemom avtomatske računalniške zaznave sumljivih škodnih primerov. Strokovni sodelavci bodo analizirali podatke, opravili terenske poizvedbe ter razgovore z udeleženci in morebitnimi pričami, pridobili dodatne podatke … Pri tem jim bodo pomagali tudi detektivi, različni izvedenci in drugi strokovnjaki.

»Če bodo sumi potrjeni, bo zavarovalnica odklonila odškodninski zahtevek. Škodo na vozilu svojega zavarovanca bo krila iz kasko zavarovanja, regresni zahtevek pa nato naslovila na zavarovalnico povzročitelja in o primeru obvestila tudi policijo,« zaključuje Radetič.