Pasti za motoriste

Tudi v letošnji moto sezoni se pri nas nadaljuje trend, da motoristi treskajo kar sami od sebe. Tako o motorističnih nesrečah govorijo uradna poročila. Toda nihče zares ne ve, kaj se je z motoristom dogajalo v resnici in kaj je botrovalo padcu. Prav lahko, da ena od situacij, ki jih navajam v nadaljevanju.

Motorist naj seveda najprej poskrbi za svojo varnost. Ne bi se rad ponavljal, kaj vse je bistveno. Toda  motoristi s(m)o pozabljivi in tudi lahkomiselni. Kako sicer sploh razumeti, da se v poletnih mesecih velika množica motoristov vozi v kratkih hlačah, tanki majici in sandalih. Paše, seveda paše. Ne vem pa, ali košarica iz zdravstvenega zavarovanja omogoča anestezijo, ko zdravnik s pinceto iz živo odprtega mesa vleče kamenčke?

Torej, pred vsako vožnjo poskrbite vsaj za primerno obuvalo in dodaten sloj oblačila ter preverite motocikel. Ali kje kaj pušča? Gume? Ali še imajo dovolj profila in ali je tlak na predpisani meji? Ste zdravi in ne prakticirate kakšnih praks kemične spodbude in omamljanja?

Če je vse tako, kot je treba, potem, preden odpeljete, s kazalcem potegnite za jermen in preverite, ali je čelada pod brado zares zapeta!

Past za motoriste: prekratka varnostna razdalja zadaj vozečega vozila

Presenečenja na cesti zelo pogosto prihajajo izza hrbta. Dovolj je že, da motorist spoštuje hitrostne omejitve, nekdo drug pa jih ne. Ljubljanski tunel Golovec je že takšno mesto, kjer se v največji nevarnosti znajde ravno voznik, ki vozi po zakonu in omejitvah. Nekajkrat sem osebno testiral, kako tam teče prometni tok.

Množica vozil vozi skozi tunel za 30 odstotkov hitreje od omejitve. Veliko jih vozi »na tempomat« in zato grobo ne upošteva varnostne razdalje, ki naj bi bila najmanj 2 sekundi vožnje. Pri 80 km/h je to vsaj 44 metrov. V to razdaljo se da postaviti vsaj dva turistična avtobusa. Zdaj pa razmišljajte!

Vozilo, ki se s hitrejšega voznega pasu umakne in zapelje pred motorista, v hipu obema odvzame prostor in varnostno razdaljo. Če se promet nenadoma zgosti, je to že lahko precej nevarno.

Motorist mora stalno skrbeti, da se ne pripelje v neugodno situacijo. To pomeni, da mora fino opazovati in predvidevati. Uporaba vzvratnih ogledal je nujna.

Res je, da ima večina motociklov vgrajeno napako – prekratke nosilce vzvratnih ogledal. Zato motorist v polovici površine ogledal vidi le svoje komolce. A iz zastrtih kotov prihaja nevarnost.

Če se najde motorist, ki mimo vseh vozil pelje s precej višjo hitrostjo in prehiteva zelo na tesno, bo marsikoga pošteno prestrašil. Ko prestraši nič hudega slutečega drugega motorista, bo ta v strahu trznil s telesom. Zaradi takšnega nenadzorovanega giba motocikel močno spremeni smer. In že imamo nesrečo.

Neoznačene udrtine na vozišču

Službe, ki skrbijo za gradnjo in vzdrževanje cest, zagotovo zelo malo vedo o specifiki voznih lastnosti motocikla. Sicer bi že pri projektiranju razmišljali širše. Cesta ob Soči teče skozi atraktivno okolje, v katerem motoristi, pogosto so to tujci, umirajo. Na trenutke cesta ne teče logično, kar zmoti ritem vožnje. Velikokrat se tudi močno zoži. In če je v takšni nenavadni situaciji asfalt naguban ali poškodovan, bo močno obremenilo vzmetenje in motorist bo izjemno težko obvladal motocikel.

Naslednja problematična stvar so tudi krožišča, kjer vozišče visi navzven. Ko je radij premajhen, imajo v krožiščih težave tovornjaki. Kolesa tovornjaka dobesedno napenjajo asfalt in v kratkem času na cestišču ustvarijo vzdolžne valove, grbine. Če niso označene in nanje pripelje motorist - ta pelje z nagibom in sledi radiju, v neki točki pa bo moral zapeljati iz krožišča in spremeniti smer vožnje - se bo težko rešil, ker ga bo na valovih dobesedno razmetalo. Situacija postane neobvladljiva.

V vsakem krožišču se najde kakšna mogočna dekorativna inštalacija krajevnega pomena, precej je prometnih znakov, pogoste so tudi električne omarice in drogovi javne razsvetljave. Kdor tam ostane živ, je izkoristil celoten bonus sreče.

Da motorist ne zaide v takšno slabo obvladljivo situacijo, mora biti zbranih misli in stalno opazovati tudi cestišče. Ko motorist zagleda udarno jamo, udrtino ali valovit asfalt, naj se rahlo privzdigne v sedežu, da teža telesa ostane na stopalkah. To tudi zniža skupno težišče motocikla in motorista, zato bo sunek in posledično nihaj motocikla manj grob. Čez valove je treba peljati čim bolj pravokotno, da val ne bi motorista dobesedno odbil in preusmeril.

Neutrjene bankine pomenijo pesek na cestišču

Obsipanje bankin s peskom sodi na pokopališče in ne na ceste. Ta slaba praksa se je pri nas hudo razpasla in le redko kje se da videti dobro, po pravilih stroke nasute in utrjene bankine.

S peskom obsute bankine so za vse voznike nevarnost. Naše ceste so raje ožje kot širše in vozila, ki med izogibanjem, srečevanjem ali zavijanjem zapeljejo čez rob asfalta, razmečejo pesek. Pesek na vozišču je smrt za motorista. Edina preventiva je dobro opazovanje in stalno življenje pod alarmom. Takšna stalna napetost pa utruja.

Motorist mora pričakovati, da bo na cestah z neutrjenimi bankinami pesek kdaj pa kdaj tudi na cestišču. Zato naj ne vozi prehitro, saj ga bo tako opazil prej. Tako bo imel tudi več časa, da mu ne bo treba brezglavo zavirati, kar na pesku ni dobro.

V kritičnih trenutkih je ključno, da motorist dobro opazuje cestišče in pravilno ravna. In da ne otrpne.

Odprta čelada in žuželke

Navajeni smo življenja v klimatiziranih prostorih in zato ljudi že običajna poletna vročina spravi v stres. Kdor slabo prenaša vročino, bo v sedežu motorja precej trpel in se bo vozil komaj kaj oblečen. So pa nekatera pravila, ki se nikoli ne prekršijo. Recimo zaščita oči. Motorist mora paziti na oči! Silno zoprni so že drobci nesnage v zraku. Ko v oko zaide drobna žuželka, to grdo zapeče in ga ni junaka, ki bi zmogel takšno situacijo.

Pri odprti čeladi ali ob dvignjenem vizirju se rado zgodi, da v obraz prileti večja žuželka in se sočno raztrešči. To boli. Če je to žuželka, ki v nevarnosti piči, postane grdo.

Ali veste, da čebelji ali osji strup nevtralizira vročina. Ni se treba ravno prilepiti na izpušno cev. Hipno pomaga že vroč kamen.

Na vozišču leži predmet

Poletne nevihte z vetrom z dreves lomijo veje. Veja je tako kot kamen, raztrgana guma tovornjaka, povožena žival na vozišču velika past. Slabo naučen motorist bo naredil dve napaki. Najprej bo strmel v vejo oziroma v nevarnost, nato pa bo zaviral. Ker je smer vožnje tesno povezana s smerjo pogleda, bo zanesljivo zelo trdo povozil to oviro. Skoraj zmeraj sledi padec.

Kaj narediti, da bo prav? Izogibanje oviri bo uspelo le dobro natreniranemu motoristu, ki je takšno vajo večkrat odpeljal na kakšnem treningu vožnje. Izogibanje zahteva hitre odločitve, odločne gibe, natančnost. Tu ni časa za cincanje. Tudi prostora ni veliko na voljo.

Naj vam ne bo škoda opraviti nekaj treningov usmerjanja pogleda in izogibanja oviram na poligonu varne vožnje.

Če leži ovira v ovinku, izogibanje ni prava rešitev, ker bo zaradi zavijanja vozišča zanesljivo zmanjkalo prostora. Oviro je treba povoziti, četudi se to zgodi sredi nagiba. Gre. Lažje gre, če motorist ne otrpne.

Članek izraža stališča avtorja in ne nujno tudi stališč Zavarovalnice Triglav, d.d.