Pravila kolesarjenja poznate, ali jih tudi upoštevate?

V povprečju od 20 do 40 % vseh poti opravimo s kolesom, približno 10 do 15 % ljudi pa dnevno kolesari na delo ali po drugih opravkih. To so sicer podatki za tujino, ki jih navaja Javna agencija RS za varnost prometa, saj za Slovenijo nismo našli podrobnih rezultatov. Po ocenah nekaterih slovenskih občin pa ugotavljajo, da se tudi v Sloveniji kolesarski promet počasi povečuje.

Skladno s tem je tudi vse več urejenih kolesarskih poti in označenih stez. A nove prometne ureditve za kolesarje prinašajo tudi novo prometno signalizacijo. Ta pa vsem še ni povsem poznana.

Poznate izraz sharrow?

Le 40 % sodelujočih pri testu je pravilno odgovorilo na novost, ki se v mestih vedno bolj uveljavlja. Gre za souporabo voznega pasu, ki je označena s piktogramom kolesa z dvema puščicama v smeri vožnje (sharrow). Tu kolesarji vozijo po sredini voznega pasu in si ga enakovredno delijo z motornimi vozili.

Na AMZS navajajo, da so se z uvedbo souporabe voznega pasu izboljšale vozne razmere za kolesarje. S tem pa tudi njihova varnost, saj jim ni treba voziti ob robu ceste.

Če ni kolesarske steze

Eno izmed naših vprašanj v testu se je glasilo, ali sme kolesar voziti po pločniku, če ni kolesarskega pasu, kolesarske steze ali kolesarske poti.

86 % tistih, ki so test reševali, je odgovorilo pravilno, da vožnja po pločniku ni dovoljena. Večina se tako zaveda, da kolesar tam, kjer ni kolesarskih stez, lahko vozi po vozišču ob desnem robu voznega pasu. Drugače je le, če to prometna signalizacija prepoveduje. Ne sme pa voziti po pločniku.

Bi tudi vi preizkusili svoje kolesarsko znanje v našem testu?

Smer vožnje po kolesarski stezi

Tudi pri vprašanju o tem, kdaj je dovoljena vožnja v napačni smeri po kolesarski stezi, vprašani niso imeli težav. Velika večina je namreč potrdila, da vožnja v napačni smeri po kolesarski stezi ni dovoljena, razen če to dovoljuje prometna signalizacija.

Glede na Zakon o pravilih cestnega prometa, lahko kolesarji vozijo ob desnem robu voznega pasu, drug za drugim in v smeri vožnje.

Vseeno Javna agencija RS za varnost prometa v svojem akcijskem programu iz leta 2016 ugotavlja nasprotno. Eden izmed najpogostejših vzrokov prometnih nesreč z udeležbo kolesarjev in prometnih nesreč, kjer je bil povzročitelj kolesar, je prav nepravilna smer oziroma stran vožnje. Druga dva vzroka sta neupoštevanje pravil o prednosti in neprilagojena hitrost.

Zato je zaskrbljujoče, da je 8 % vprašanih v testu odgovorilo, da je vožnja v nasprotni smeri dovoljena, če je kolesarska steza v pravi smeri poškodovana ali ovirana oziroma je na njej prevelika gneča in je vožnja lahko nevarna. Velja si torej zapomniti, da vožnja v nasprotni smeri ni dovoljena.

Kolesarji so del prometa

Kolesarji so v več kot polovici najhujših prometnih nesreč povzročitelji nesreče, ugotavlja policija. Pogosto tudi povzročijo prometno nesrečo, ker ne upoštevajo pravil o prednosti.

Policija navaja, da največkrat v križiščih kolesarji pozabljajo, da znak STOP ali znak "križišče s prednostno cesto" velja tudi zanje in ne le za voznike motornih vozil.

Kot je pokazalo vprašanje v testu, pa se kolesarji v teoriji zavedajo, da morajo upoštevati tovrstne znake. Tako je pri vprašanju: »Rdeča luč na cesti. Ali se morate ustaviti, če kolesarite po kolesarski stezi?« večina vprašanih pravilno odgovorila.

Rdeča luč velja za vsa vozila, tudi za kolesarje. Če pa je v križišču kolesarska steza, morajo kolesarji upoštevati semafor za kolesarje.

Križišča in prehodi za pešce

A kolesarji so pogosto tudi žrtve drugih udeležencev v cestnem prometu, pravi policija. Največkrat prehitrih voznikov in tistih, ki vozijo pod vplivom alkohola. Pogosto pa tudi tistih, ki ne upoštevajo pravil o prednosti.

Avto moto zveza Slovenije izpostavlja, da so prav križišča mesto, kjer se pogosto zgodijo konfliktne situacije med kolesarji in drugimi udeleženci v prometu. 

Kdo ima prednost v križišču: kolesar, ki želi peljati naravnost ali vozilo, ki vozi iz nasprotne strani in zavija levo? Kolesar.

Le 7 % vprašanih je narobe odgovorilo, da ima prednost vozilo. Drugi so vedeli, da mora voznik, ki v križišču zavija levo, dati prednost kolesarju, ki prihaja iz nasprotne smeri in vozi naravnost ali zavija desno. To znanje velja uporabiti tudi v praksi.

Kolesarjem pa policija svetuje, da vozijo počasneje, saj bodo tako bolj opazni. Če je treba, naj se za svojo varnost raje ustavijo, pustijo vozilo mimo, morda tudi sestopijo s kolesa.

To velja tudi, če želite čez prehod za pešce. Kolesar mora po pravilu, ki ga je poznalo 93 % sodelujočih v testu, prek prehoda kolo potiskati ob sebi, ne pa prek prehoda kolesariti. Vseeno v praksi, ki jo lahko tudi sami vsak dan opazujete v prometu, to počnejo le redki kolesarji.

Bodite vidni

Za boljšo vidnost na kolesu in s tem tudi večjo varnost na AMZS poudarjajo, da naj bo kolesar v odsevnih oblačilih in opremljen z odsevnimi trakovi, sploh če vozi v temi.

Ne gre pa brez brezhibnega kolesa z obvezno opremo:

• sprednja in zadnja zavora,
• bela luč spredaj,
• rdeča luč zadaj,
• odsevniki na pedalih,
• zvonec,
• napolnjene pnevmatike
• ter primerno nastavljeno krmilo in sedež.

Vprašanje, kaj ni obvezna oprema, vprašanim ni predstavljalo težav. Zato pa je skoraj 60 % sodelujočih pri testu narobe odgovorilo na vprašanje o obveznem nošenju kolesarske čelade.

Zakon o pravilih cestnega prometa se je namreč jeseni 2016 spremenil. Do takrat je bila čelada obvezna do 14. leta in za kršitev ni bilo predvidenih kazni.

Sedaj pa velja, da je kolesarska čelada obvezen del opreme do 18. leta. Če je ne uporabljate, vas lahko policija kaznuje s 120 evri kazni.

Otroci v prometu

Kazni pa ne bi smele biti edini razlog, zakaj upoštevati pravila v prometu. Policija opozarja, da so kolesarji poleg pešcev najbolj ogrožena in izpostavljena skupina prometnih udeležencev. So pa tudi zgled otrokom, ki se o sodelovanju v prometu šele učijo in to pogosto z opazovanjem odraslih.

Vprašanje v testu, kjer je bilo kar 51 % napačnih odgovorov, se je nanašalo prav na otroke. Spraševali smo, kdaj gre lahko otrok s kolesom v promet v spremstvu odrasle osebe.

Pravilni odgovor je, ko dopolni 6 let. Otrok do 6. leta starosti sme kolo voziti le na pešpoti ali v območju za pešce. Na splošno pa velja, da naj otrok čim hitreje pridobiva znanja in spretnosti vožnje kolesa ter naj gre čim kasneje v promet.

Vsem tistim, ki se vsakodnevno podajate v promet s kolesom, peš ali z avtom, pa svetujemo, da znanje, ki ga imate, uporabite tudi v praksi. Tako bomo vsi udeleženci bolj varni.

Preberite tudi 10 nasvetov, kako izbrati pravo mestno kolo.