Kako pravilno voziti motor?

Cilj je tekoča in pravilna vožnja motorja

Motorist, ki si upa zapustiti cono udobja, ima pred seboj nenehen izziv – premakniti mejo. Kakršnokoli že. Kdor obiskuje pisto, si je zastavil nikoli povsem dosežen cilj – postati še hitrejši in boljši.

Vsi ostali motoristi, ki se gibljemo v prometu, pa bi morali slediti cilju bolj popolne, tekoče in posledično bolj varne vožnje.

Človek, ki ne naredi ničesar, tudi napredoval ne bo. Povsem enako velja za motorista.

Kaj pomeni priprava motorista na sezono?

Morda ni treba govoriti o sezoni za motoriste, ker se da dobro pripravljen in z nekaj opreme voziti tudi v hladnem vremenu, le suho mora biti. Kdor veliko vozi in ne dela daljših časovnih prekinitev, ostaja v kondiciji. Vsem ostalim pa zimsko spanje upočasni dojemanje časa in hitrosti. Po zimskem spanju motorist postane nekako neroden.

Poglejte se. Ali so gibi prstov na ročicah še tekoči, mehki, natančni? Kaj pa premiki telesa v sedežu? In še bi se dalo provocirati. Resnica je pač takšna, da je treba telo in čute pripraviti na bolj dinamično gibanje, ki ga omogoča motocikel. Tudi dirkači imajo zato treninge.

Predlagam nekaj vaj, s katerimi boste obudili povezavo telesa in motorja, naostrili občutke in se učili voziti počasi in natančno. Ne pozabite pa tudi razgibati telesa.

Vaja 1: Gledanje s prsti

Vsak motorist bi moral svoj motocikel poznati in razumeti z zaprtimi očmi. To pomeni, da s prvim gibom najde kontaktno ključavnico, gumb troblje, stopalko zadnje zavore, gumb za panični izklop … danes tudi gumb tempomata ali gumb za vklop menijev, gumb za prestavitev delovanja vzmetenja. Sliši se nenavadno, vendar poskusite in videli boste svojo resnico. Kdor mora gledati pod prste, kaj počne, se tisti čas pelje na slepo in morda tudi v nesrečo.

Zato preizkusite preprosto vajo vizualizacije, ki močno izboljša rokovanje z motociklom:

1. Na dvorišču oblečeni in zapeti, lepo s čelado na glavi ter rokavicami na rokah sedite na motor.
2. Roke pritegnite k sebi.
3. Zamižite in položite roke na ročice. Ste zadeli?
4. Otipajte sklopko, zavoro, plin, stikala … in si skušajte zapomniti njihovo lego in občutek, ki ga vračajo premiki, vklopi.

Motorist mora gledati in čutiti s prsti. Navaditi se je treba, kako rokavice filtrirajo zaznavanje.

Vaja 2: Potiskanje motorja

Motocikel je orodje. Kot lopata, žaga ali nož za pršut. Pa znate pršut rezati tako, da je rezina lepo dolga in da se vidi skoznjo? Seveda, potrebna je vaja, sicer izpod rezila letijo zagozde.

Vsak motorist mora znati potiskati in pomikati svoj motocikel na roke, brez pomoči motorja ali tuje pomoči.

Dokler je to lahek stroj, ki ni težji od 150 kg, pomikanje na roke niti ni taka težava. Z več kilogrami pa sitnost raste.

Zgodi se, da je treba motocikel premakniti na parkirišču, morda v garažni hiši, kjer tla drsijo, morda v klancu, tudi na pesku ali, to je še posebej neugodno, na blatnem travniku.

Na vozniškem izpitu zahtevajo, da motorist (enako velja za kolesarja) pokaže potiskanje motocikla ob levem (!) boku, in to z izogibanjem oviri. Ta zahteva je hudo nenavadna, ker je izvedbeno precej nelogična. Je že res, da potiskanje ob levem boku pomeni, da je zato človek na bolj varni strani glede na prometni tok. Pomeni pa tudi, da je človek v neugodnem položaju, ker v pokrčeni desni roki nima pravega občutka in moči za odmerjanje zavore. Parkirna opora je na levi strani. Vsak motorist motor parkira »v levo«.

Za to vajo predlagam, da jo izvedete tako, kot vam je najbolj udobno – in tako bo tudi najbolj varno. Brez strahu. In odložite odvečna oblačila ter čelado, da vam ne bo vroče.

1. Tudi tristo-kilogramski motocikel stoji sam od sebe v ravnotežju, če stoji pokončno (vertikalno) ali je le malo nagnjen. Zato se z bokom rahlo naslonite ob sedež.
2. Zdaj motocikel zagrabite s pokrčenimi komolci in s po dvema prstoma na ročicah, da stabilizirate telo in prijem. Naslonite ga na bok tako, da začutite težo.
3. Naj se motocikel sam od sebe NE premika! Stopite udobno narazen. Zdaj ga potisnite in hodite ob njem deset, dvajset metrov daleč.
4. Potiskajte ga tudi vzvratno.
5. Potiskajte in odpeljite cel krog naprej in tudi nazaj.
6. Potiskajte in obrnite za 180 stopinj. Parkirajte.

Zdaj vam bo verjetno zaprijal kozarec vode.

Vaja 3: Vožnja po polžje

Motocikel dobi stabilnost s hitrostjo vožnje. Zato je najlažje peljati hitro.

Veliko bolj zahtevno je peljati  počasi.

Motocikel hoče pri počasni vožnji omahniti, izgublja stabilnost, ravnotežje je treba loviti s pomiki krmila in pa z  mehkim ter natančnim odmerjanjem sklopke, plina, zavor. Skratka – ni lahko.

Ta vaja je zahrbtna in bi bila odlična izločevalna vaja na kakšnem spretnostnem tekmovanju: kdo pride zadnji na drugi konec parkirišča?

Motocikel morate spraviti v mehko počasno gibanje. Pogled mora najti eno točko v daljavi – tako stabilizira tudi telo in občutke. Hitrost premikanja motocikla uravnavate z usklajenim odmerjanjem sklopke in zadnje zavore. Cilj je premikanje »v minimumu« ali v prostem teku motorja. Če ne gre, je treba dodati plin, a le za las. Ravnotežje lovite s pomiki krmila in telesa v sedežu. Mehko in ne na silo.

Kdor obvlada takšno polžjo vožnjo, bo s popolno lahkoto natančno peljal med stoječimi kolonami, ob ovirah, po ozki stezi … med luknjami v asfaltu. Pomaga, da sta komolca pokrčena, koleni razprti in telo nagnjeno naprej.

Zakaj pa je vsaj spomladi dobro obiskati poligon varne vožnje ali drug skupinski motoristični trening?

Vaja4: Počasno in tesno kroženje

Tudi tu je poudarek na zelo počasni vožnji, da je pač zahtevnost vaje višja.

Z jogurtovimi lončki, majhnimi plastenkami ali primerno nenevarnimi predmeti (nikar naj ne bo to okrogel kamen) označite krog premera največ pet metrov. V središče kroga postavite predmet, ki ga boste med kroženjem gledali.

Skrivnost vsakega tesnega kroženja je v gledanju v center kroga in ne v prednje kolo.

Počasi krožite v levo, recimo 5 krogov. Dihajte. Potem krožite v desno, ravno tako 5 krogov. Ali zares gledate v center kroga?

Zdaj pa krožite v levo in iztegnite levo roko, kot bi nakazali smer zavijanja.

Da vas ne bo metalo iz ravnotežja in da bo motocikel mirno krožil, ga stisnite s petami in stegni, dva prsta desne roke naj bosta stabilno naslonjena na zavorni ročici. Gibanje umirjate z natančnim odmerjanjem zadnje zavore.

Ta vaja pomaga k bolj zanesljivi vožnji v križišču ali med zavijanjem levo v stransko ulico, ko je treba nadzorovati prihajajoči prometni tok in sočasno voznikom zadaj jasno pokazati svoj namen.

Vaja 5: Zavijanje in spet zavijanje

To je klasična vaja z vozniškega izpita ali s tekmovalne spretnostne vožnje – počasni slalom.

Cilj vaje je izpiliti počasno vožnjo, doseči popolno obvladovanje motocikla in tako razgibati telo, da postanejo gibi mehko tekoči in odločni. Vse se izvaja brez cincanja in brez sunkovitosti.

Nedelja je idealna, ker izprazni parkirišča, ki so zelo priročen poligon. Z lončki ali plastenkami označite slalom.

Oznake naj stojijo čim bližje med seboj. Kako blizu, je odvisno od tega, kolikšen je obračalni krog vašega motocikla. Dva metra in pol je za mnoge precej tesno. Tri metre narazen je skoraj idealno. Pet metrov narazen je že goljufanje.

Upoštevajte navodila iz prejšnjih vaj. Spet je treba doseči počasno, enakomerno in tekoče gibanje. Ne glejte v prednje kolo, pač pa udobno daleč naprej.

Tak slalom zahteva dovolj široko zavijanje ter natančno tempirane in hitre prehode iz ene v drugo smer.

Verjetno ste ugotovili, da je kar naporno in zahtevno peljati – počasi. Srečno vožnjo.

Fotografije: Mitja Gustinčič.

Članek izraža stališča avtorja in ne nujno tudi stališč Zavarovalnice Triglav, d.d.

Kaj pa, če vam jo zagode nezgoda? Pomaga lahko brezplačen priročnik Voznikov vodnik.