Ali tudi pri vas vozijo prehitro?

Tako začne svojo pretresljivo pripoved Barbara Slaček, ambasadorka varne vožnje iz Zavoda VOZIM. Devetnajstletna je doživela in preživela hudo prometno nesrečo. Od takrat je na vozičku.

Prijatelji so ji takoj nudili umetno dihanje in jo uspeli oživiti. A reševalci so se še trikrat morali boriti za njeno življenje. Po šest ur trajajoči operaciji v celjski bolnišnici so jo priklopili na aparate in dali v umetno komo. Tako je bilo tri mesece. »Imela sem zlomljeno prsnico, ključnico, rebra in hrbtenico ter raztrgana jetra in hud udarec v pljuča in srce,« razlaga Barbara.

Na odseku, kjer se je pripetila nesreča, velja omejitev hitrosti 90 km/h. Prijatelj pa je pritiskal na pedal za plin vse do 130 kilometrov na uro. Bila je že tema, cesta je bila poledenela. Rekonstrukcija nesreče pravi, da bi glede na razmere na cesti, obremenitev in vozne lastnosti vozila bila optimalna hitrost, da bi voznik še varno odpeljal ovinek, 60 km/h.

Barbara Slaček že vrsto let sodeluje z Zavodom VOZIM. Ni enostavno dan za dnem deliti svoje zgodbe. A v tem vidi cilj in smisel – šolarji in mladi skozi njeno prvoosebno pripoved razumejo in ponotranjijo, kaj pomeni odgovornost v cestnem prometu. Vsem udeležencem prometa, še posebej voznikom, pa sporoča:

»Nikoli se ne mudi tako zelo, da bi bilo vredno zaradi tega hiteti in tvegati življenja. Vse lahko počaka. Ne hitite!«

Moč povratne informacije

To je zgodba dekleta, ki je preživelo. Toda neprilagojena hitrost je bila v letu 2017 po podatkih Agencije za varnost prometa še vedno vzrok za vsako drugo smrt na naših cestah. To je 46 žalostnih zgodb.

Tuje raziskave kažejo, da bi z znižanjem povprečnih hitrosti za samo 1 km/h znotraj naselja število prometnih nesreč padlo za 4 %, izven naselja pa za 2 %.

Z zmanjšanjem hitrosti bi se zmanjšalo tudi tveganje za najbolj ranljive skupine udeležencev v prometu: pešce, kolesarje, starejše in otroke.

Znano je dejstvo, da dnevna rutina do določene mere avtomatizira naše delovanje. To je lahko slabo, če se nam to dogaja na vsakodnevni poti v avtu na cesti, ki jo poznamo kot lasten žep. Tako prometa ne spremljamo več aktivno, morda tudi ne reagiramo več na prometne označbe. Pametni prikazovalniki hitrosti Vi vozite izkoriščajo ravno to dejstvo in nas opomnijo, da na določenem odseku velja omejitev hitrosti.

Kakšno moč ima povratna informacija? Zakaj deluje? Preberite članek o prikazovalnikih hitrosti ter komentarje psihologa prof. dr. Marka Poliča in avtomobilističnega strokovnjaka Andreja Brgleza.

Da je moč povratne informacije res velika, se strinjajo tudi sodelujoči v anketi, ki so odgovarjali na vprašanje, kaj je glavni razlog, da ob tabli Vozim se zmanjšajo hitrost. 40 odstotkov jih zmanjša, ker jim tabla sporoči, da so prehitri, ravno toliko jih pravi, da vedno vozijo po predpisih, ostali pa so navedli, da si ne želijo policijske kontrole, hočejo biti zgled svojim otrokom oziroma zmanjšajo hitrost zaradi slabih vremenskih razmer.

V treh letih 44 prikazovalnikov hitrosti

V treh letih smo s podjetjem Sipronika v akciji Skupaj umirjamo promet postavili 44 pametnih prikazovalnikov hitrosti Vi vozite. V tem času smo ne samo skrbno spremljali rezultate. Na rezultate smo s premišljenimi akcijami želeli tudi vplivati. Seveda tako, da da bi bil delež prehitrih voznikov nižji. Sledili smo vodilu, da je najbolj učinkovita lokacija v lokalnem okolju, natančno prilagojena voznikom, ki se vozijo skozi kraj.

V letu 2017 smo tako z gigantskimi plakati pred prikazovalniki hitrosti voznikom sporočili, kakšen delež jih skozi kraj vozi prehitro.

V letu 2018 smo uporabili še en lokalni medij – radio.  Na 7 lokacijah smo 6 tednov v sodelovanju z lokalnimi radii nagovarjali voznike k zmanjšanju hitrosti do dovoljene. V zadnjem tednu trajanja akcije smo nagovor poglobili s preventivnimi oglasi, ki so jih posneli ambasadorji Zavoda VOZIM.

Kljub prikazovalnikom Vi vozite, pa je prehitrih voznikov še vedno preveč. Na posameznih lokacijah smo v najboljšem primeru zabeležili 20, v najslabšem pa celo 70 odstotkov prehitrih voznikov. Kaj narediti, ko niti table Vi vozite niso dovolj? V anketi, v kateri smo spraševali, kako bi spremenili vozniške navade, je četrtina sodelujočih menila, da z lokalno oziroma nacionalno akcijo ozaveščanja, manj kot četrtina z več prometne vzgoje v šolah. Več kot polovica anketirancev pa meni, da bi pomagali samo radarji in policijske kontrole.

Ali tudi vaš kraj potrebuje prikazovalnik hitrosti Vi vozite?

Ali se vam zdi, da je določen odsek ceste skozi vaš kraj nevaren? Ali vozniki ne upoštevajo prometnih predpisov omejitve hitrosti? Je morda v bližini ceste šola, vrtec, dom starejših občanov, vozniki pa prepogosto ne vzamejo v obzir, da se lahko na cesti znajdejo ranljivejši udeleženci prometa? Ali pa je morda cesta enostavno preveč ravna, zaradi česar si vozniki jemljejo pravico, da omejitev hitrosti ne upoštevajo? Skupaj lahko promet umirimo.

V Zavarovalnici Triglav s podjetjem Sipronika že četrto leto pripravljamo razpis, s katerim občinam omogočamo subvencioniranje postavitve pametnega prikazovalnika Vi vozite na najbolj nevarnih ali izpostavljenih odsekih cest. Razpis bo odprt predvidoma od sredine decembra 2018 do konca januarja 2019.    

Da bodo občine lahko prepoznale potrebo po pametnem prikazovalniku hitrosti Vi vozite, jim lahko pomagate udeleženci prometa sami s svojimi predlogi v obrazcu pod člankom.

Lokacijo za nov pametni prikazovalnik Vi vozite enostavno označite na spodnjem zemljevidu in nam posredujte svoje podatke zgolj z namenom, da vas lahko kontaktiramo v primeru, da bi potrebovali dodatno razlago. Predloge bomo posredovali občinam, ki bodo na podlagi tega lažje presodile, katere lokacije so najbolj pereče.

Zbiranje predlogov je s 17. 12. 2018 zaključeno