Utrujenost na motorju - tiha nevarnost

Fizična in psihična utrujenost sta močno povezani

Ko govorimo o varnosti v prometu in o vožnji z motociklom z inštruktorjem varne vožnje, bo ta vedno poudarjal, kako zelo je pomembna psihofizična kondicija. Kaj pravzaprav je to?

Sam bi jo najlažje opisal kot zmožnost, da v dobri kondiciji zmorem ohranjati koncentracijo, spremljati promet in opazovati vse drobne detajle ob cesti in od drugih udeležencev v prometu ter jih hipno procesirati in analizirati ter seveda na podlagi tega tudi poskrbeti za ustrezno reakcijo v vožnji. Če je ta zmožnost enaka na začetku vožnje in tudi po celem dnevu (seveda z vsemi obveznimi pavzami), potem to pomeni, da sem v dobri psihofizični kondiciji in pravi za vožnjo z motociklom.

Tu je seveda zelo pomembno, da zmorem biti samokritičen, oziroma iskren do samega sebe. Na začetku sezone nismo v enaki psihofizični kondiciji kot na sredi ali na koncu sezone. Na vožnjo in zbranost močno vpliva tudi stres ali z njim povezane obveznosti.

Sam sem se dostikrat zavestno odločil, da ne grem na motor ravno zato, ker sem imel preveč polno glavo skrbi in sem se zavedal, da bom težko ohranjal pravo koncentracijo! Da, tudi na to je potrebno biti pozoren. Včasih je bolje iti na pot z avtomobilom, ki dopušča bistveno več počivanja med vožnjo kot motor.

Kako prepoznati kritično točko?

Če se s športnim motorjem odpravim recimo na dirkališče ali pa z motokros motorjem na motokros stezo, bom seveda bistveno hitreje prišel do trenutka, ko bom zaznal, da nisem več pravi, kot pa to ugotovil recimo pri vožnji po cesti. Na stezi ali na motokrosu se slabša zbranost začne kazati v vedno večjem številu napak, ki jih narediš v enem krogu in ti nikakor ne uspe spraviti skupaj 'čiste' natančne in tekoče linije. Takrat je pravi čas, da zapelješ v bokse. Če voziš še naprej in ne prilagodiš tempa utrujenosti v mišicah in zmanjšani koncentraciji, se bistveno poveča nevarnost usodne napake in padca.

Na cesti je ta točka, ko prideš do takšne psihofizične utrujenosti, da je vožnja nevarna, nekoliko drugačna.

Prvi znak se običajno pokaže v 'glavi', ko ti misli odtavajo nekam drugam in nisi 100-odstotno pri stvari. Telesna utrujenost na cesti pride kasneje.

Kdor se uspe zavedati takšnega trenutka, ko mu vsak nadaljnji poskus ohranjanja koncentracije nikakor ne uspe in spozna, da je šel predaleč, se ustavi in naredi pavzo!

Pavza naj bo na vsako uro in pol do dve uri

Seveda je zelo težko določiti za vsakega motorista posebej, kdaj je tisti pravi trenutek, da naredi postanek za osvežitev in nekaj raztezanja. Lahko bi rekel, da je to takrat, ko prideš nekje do polovice tanka za gorivo, ali pa da se ustaviš, ko tudi motor potrebuje pavzo in sveže gorivo. A danes imamo tudi motocikle, ki jim je potrebno ponovno doliti gorivo že po dobrih 200 kilometrih, spet drugi pa lahko naredijo z enim tankom tudi 500 kilometrov.

Prav tako ni vseeno, kje se vozite, je to zahtevna ovinkasta cesta, polna lukenj, morda je potrebno ves čas zelo paziti na gost promet? Vsekakor so kilometri v takšnih razmerah zelo drugačni kot na primer, ko si na avtocesti in razdalje premagujemo hitreje in varneje z bistveno manj psihičnega in telesnega napora.

V splošnem se je pametno držati naslednjega pravila, da bo tudi vožnja z motorjem v užitek in ne mučenje: ustavite se na vsako uro in pol do dve uri.

Lahko se ustavite za 10 minut, da snamete čelado in se malo raztegnete, pretegnete noge, sprostite roke, hrbet in vrat. Ob tem pa seveda zavestno (ali pa ne) spočijete tudi glavo. Mislim dovolite, da se za nekaj trenutkov umaknejo iz prometa in 100-odstotne koncentracije.

Mravljinčenje po telesu

Ob tem naj poudarim še nekaj. Če med vožnjo čutite bolečine, na primer v kolenih, ko zaradi pokrčene drže že začne mravljinčiti v nogah ali celo prihaja do krčev, je to znak (ali bolje kar alarm), da se morate ustaviti.

Enako velja za roke. Ko so roke tako utrujene, da imate težavo stisniti ročico zavore ali sklopke ali ko boli v zapestju in občutek na krmilu ni več pravi, se je preprosto potrebno ustaviti! Takšne težave se bodo sicer prej pojavile na športnih motociklih kot na potovalnih ali velikih enduro motociklih, ki so zasnovani, da jih vozimo daleč in dopuščajo bolj sproščen in manj utrujajoč položaj sedenja za krmilom. Kaj in kako radi vozite vi, lahko preverite v tem testu za motoriste, spotoma pa pridobite še kakšen dober nasvet.

Če se vozite v dvoje, bodite pozorni, kaj se dogaja s sopotnico.

Poznam primere, ko so udobno nameščene zadaj za voznikom gospe kar malo zadremale. Verjetno mi ni treba posebej poudarjati, da je to neumno in nevarno početje. Biti sopotnik na zadnjem sedežu motocikla je nekaj drugega kot sedeti poleg voznika v avtomobilu.

Še nekaj je zelo pomembno. Dober motorist ve, kdaj in kje lahko med vožnjo počiva. Prav tako si lahko med zaviranjem pomaga, da se z nogami tesneje oprime tanka in s tem razbremeni roke. Zategnjene, otrdele roke so namreč nevarne, saj ne omogočajo dobrih refleksov. Ali med vožnjo preveč stiskate krmilo? Vse to se da lepo popraviti s treningom, s pravilnim pogledom in položajem sedenja.

Ponovite osnove, kakšen je pravilen položaj motorista na motorju, da boste lahko najbolje upravljali svojega konjiča. 

Pavza med vožnjo

Ko naredite pavzo, naj bo ta vsaj malo aktivna. Dolgotrajno sedenje, sploh če je v prisiljeni drži, namreč zahteva raztezanje. Seveda ni nič narobe, če naredite nekaj počepov in nekaj sklec, morda malo potečete na mestu.

Vsaka vaja, ki poviša srčni utrip in požene kri po žilah in s tem tudi svež kisik v možgane, je dobrodošla.

Poskrbite tudi, da v telo vnesete dovolj tekočine. Voda je najboljša pijača. Če je zelo vroče in ste se med vožnjo veliko potili, spijte izotonično pijačo. Če zaznate, da ste zaspani, miselno utrujeni, popijte energetsko pijačo ali kavo. Za osvežitev lahko spijete tudi sladko gazirano pijačo, ki vam bo hipno močno dvignila raven glukoze in nahranila utrujeno telo. Nikakor pa si ne privoščite sredi dneva obilnega kosila, ki ga po možnosti še poplaknete s pivom ali vinom.

Alkohol nikakor, ampak res nikakor ne sodi na motor! Privoščite si vrček ali dva, ko boste na cilju in veste, da se nikamor več ne boste vozili tisti dan, in se poveselite s prijatelji. A čez dan, ko vas čaka še nadaljevanje vožnje, se odločno odrecite vsakršnemu alkoholu in prenajedanju. Vse to vam bo namreč bistveno upočasnilo reflekse, vas polenilo in poslabšalo zmožnost ohranjanja koncentracije.

Osvežitev s sladoledom ali z mrzlo vodo je tista prava stvar za dobrega motorista. Med pavzo si tudi slecite jakno, dovolite, da se telo odpočije, če je vroče, da se ohladi v senci. Tako bo nadaljevanje poti dosti bolj zabavno in varno.

Vaje za psihofizično kondicijo in sproščanje mišic med vožnjo in med pavzo

Ob začetku sezone tudi najboljši motoristi dobro vedo, da niso v enaki psihofizični kondiciji kot na koncu sezone, ko je pod kolesi že na tisoče varno prevoženih kilometrov. Zato je pametno in priporočljivo opraviti trening varne vožnje. To lahko naredite z inštruktorjem na poligonu, kar je seveda najbolje.

Lahko pa si pomagate tudi sami in na parkirišču naredite nekaj osnovnih vaj. Slalom, ko osvežimo mišični spomin telesu, ko je na motorju in vožnja v obliki številke osem, je tisti minimum, ki bi ga moral opraviti vsak motorist. Med vožnjo namreč dela celo telo. Potrebno je paziti na pravilno držo, na položaj rok in nog, na to, kako držimo krmilo in seveda kam usmerjamo pogled. Ko nekajkrat ponovite takšne vaje, boste bolj sproščeni in bolj varni za krmilom vašega motocikla.

Med samo vožnjo, ko to razmere dopuščajo, pa seveda lahko nekaj naredite tudi za svoje telo, da ne bo zakrčeno:

1. Bolečinam v križu se boste izognili, če nekajkrat usločite hrbet kot bi sede delali vajo mačke.
2. Pomaga tudi, da se vozite nekaj trenutkov stoje in s tem izboljšate boljšo prekrvavljenost nog.
3. Noge lahko tudi rahlo iztegnete, ko sedite. Skratka pri vsem skupaj gre bolj za raztezanje kakor za neko resno telovadbo.

Med pavzo razgibajte zapestja in prste, usločite in vbočite hrbet, naredite nekaj sklec in počepov, razbremenite hrbet z zasuki trupa levo in desno. 

Telesna pripravljenost je za motorista seveda zalo pomembna. Dober motorist tako v zimskem času kot v sezoni ne zanemarja svojega telesa in poskrbi, da je ves čas v formi. Tako bosta glava in telo dobro povezana in bo tudi ta sezona varna, zabavna in uspešna.

Fotografije: Peter Kavčič.

Članek izraža stališča avtorja in ne nujno tudi stališč Zavarovalnice Triglav, d.d.