V službo s skuterjem

Problem tiči v gostoti prometa. To je Dantejev pekel. Vsak naslednji krog tega pekla je večje trpljenje. V urah, ko se selimo iz doma v pisarne in potem spet domov, ceste in parkirišča pač ne pogoltnejo množice avtomobilov. Parkirišča so draga in ni razloga, da ne bi postala še dražja.

Ste kdaj izračunali, koliko stanejo gorivo in servisiranje avtomobila? Slovenija ima resda cenejše gorivo kot Italija, a je kljub temu predrago, da ga v prazno žgemo v nepremičnem avtomobilu. Če bi človek zmogel na ta problem pogledati s poslovno logiko, bi marsikdo zelo hitro izbral boljšo rešitev.

Sam odločno predlagam srednje velik skuter. Mislim na 300 ali še raje 400 kubikov. Ob nakupu to pomeni najmanj pet, bolj realno pa šest tisoč evrov vložka.

Ali se skuter za v službo splača?

Največji bonus vožnje s skuterjem so časovna komponenta in bolj sproščeno počutje. Dvomim, da voznik skuterja sploh kdaj preklinja prometno situacijo. Seveda je pri vožnji po mestu treba biti precej iznajdljiv, vendar se vse da odpeljati v okviru predpisov.  Sta pa v mestu in na cesti nevarni agresivnost in objestnost.

Brez vzdrževanja ravnotežja in dobrega obvladovanja finega premikanja v mestu ne bo šlo. Na skuterju v mestu štejeta predvsem tehnika ter zbranost.

Kljub vsemu ne bi preveč razglabljal o vožnji. Skuter je glede tega bolj preprost kot motor. Vsi skuterji imajo samodejno sklopko in menjalnik. Danes morajo po zakonu vsi imeti tudi ABS. Vožnja je zelo intuitivna. Ker vsak 300 kubičen skuter doseže (vsaj) 130 km/h, se da z njim  tudi daleč priti.

In tule smo že na novem razpotju. Kdor se privadi na skuter, bo težko šel nazaj na slabše. Srednje močan skuter je pravzaprav idealen tudi za v trgovino ali za na športne aktivnosti. Za na izlet!

Kako kaj vreme?

Posebnost Slovenca je, da stalno modruje, živi po vremenu in se skriva pred prepihom. Nekajkrat sem dopustoval na Danskem med tamkajšnjimi prijatelji. Ko je junija precej ledeno deževalo z vetrom, sem jih prosil za dežnik. Nimajo. Se ne izplača, ker ga veter v hipu zmečka. Prijateljeva žena Natalija ima petdeset let. Ravno si je oprala lase in se je namenila ven na veter, v trgovino po svež kruh.

Z mokrimi? Se boš prehladila, sem po naše modroval, pa je le zamahnila in se zasmejala. Torej, zakaj bi se bali plohe ali rosenja našega slovenskega, toplega dežja. Ko pa ugrizne hlad, si skuterist elegantno pomaga s prevleko čez kolena, ki je videti kot prešit predpasnik, in z nekakšnimi gamašami na ročicah krmila, da ne zazebe v prste. Tako se da sezono od aprila raztegniti vse v pozen oktober. Slovenski poštarji so lep zgled, da se da.

Ali je skuter motor?

Ni. Sociološke gledano voznik skuterja ni motorist. V svetu so skuteristi svoja množica, ki je motorizem sploh ne zanima. Za skuteriste je bistveno, da v optimalnih razmerah in z minimalnimi stroških dosežejo cilj.

Če bi iskali presek med skuteristi in motoristi, bi se v njem znašli le tisti motoristi, ki so se konvertirali. Ni pa nujno, da bo to tako tudi jutri. Praksa iz vožnje namreč pokaže, da je življenje s skuterjem bolj praktično od življenja z motorjem. In sploh ni dolgočasno. Nedavno me je pri Domžalah, v precej kaotičnem prometu, kot za šalo opral voznik sodobne Vespe. Jaz sem vozil tisoč kubičnega japonca.

Za konec poglejmo še osnovno matematiko. Par gum traja vsaj dve leti in stane sto evrov – kolikor stanejo tudi blage pomirjevalne tablete ali dva samoplačniška obiska pri zdravniku.

300 kubičen skuter porabi na sto kilometrov pol toliko kot zelo varčen avtomobil; bolj realno pa tretjino toliko. Za letni servis je treba pripraviti 150 evrov. Vse to je drobiž.

Članek izraža stališča avtorja in ne nujno tudi stališč Zavarovalnice Triglav, d.d.