Vožnja v ovinek: strah ali užitek?

Motorist vodi motor, motorista pa vodi glava

Kdor je sedel na motor in začutil dinamiko, pospeške in sile, ki delujejo na telo, ter nenazadnje adrenalin ter svobodo, razmišlja drugače od vseh, ki se celo življenje vozijo le v avtomobilih. To preprosto ponuja fizika, ki vedno deluje in ima vedno prav. Izkušen motorist ali motoristka se znata temu ustrezno prilagoditi. Trening vožnje in poznavanje meja motorja, na katerem sedite, je tu ključnega pomena. Velik pomen pri tem, ali ste na cesti varni ali ne, pa ima vaša glava.

Sam bi njeno delovanje razdelil na zavestna in nezavedna ravnanja, podobno kot pri športnikih. Del tega je seveda tudi strah. Strah je sicer naša zadnja varovalka, a preveč strahu pomeni tudi ohromljenost glave in telesa in nam ne dopušča, da bi pravilno odreagirali v trenutku, ko je to potrebno. Zato vsi, izkušeni in neizkušeni motoristi, potrebujemo reden trening. 

Tu je nekaj najpogostejših vprašanj o vožnji v ovinek, na katere vam ponujam svoj odgovor in razmišljanje. Upam, da vam bo to pri naslednji vožnji pomagalo, da boste na ovinkih varno uživali.

Tako na ravnem kot v ovinkih največ šteje zbranost

Vsak izkušen motorist ve, da gre lahko vsak trenutek kaj narobe. Pa če je to ovinek ali ravna cesta. Naj navedem primer: ko smo z družbo v Maroku vozili čez Zahodno Saharo po neskončno dolgi in že malce dolgočasni asfaltni cesti, je enemu od motoristov z motorja padel na tla stranski kovček, ker je zapeljal čez manjšo udarno jamo. To se je dogajalo pri približno 120 km/h. Zbranost in bliskovita reakcija treh ostalih motoristov, ki so vozili za njim, je preprečila nesrečo.

Istočasno je na nasprotnem pasu proti nam peljal velik tovornjak. Napačna reakcija bi lahko pomenila trk s kovčkom in padec pri ne tako nedolžni hitrosti. Lahko bi ga zaneslo na levi vozni pas in bi treščil v tovornjak. Tako pa je samo odvil s preprosto in hitro reakcijo (potisk krmila v nasprotno smer) in se je rešil. Prav tako oba motorista za njim.

Zbranost je zato ključna v vsakem trenutku. Z višanjem hitrosti mora biti zbranost seveda maksimalna. In to velja tudi za ovinke.

Kaj lahko gre narobe pri vožnji v ovinek?

Prva in najpogostejša napaka je neprilagojena hitrost ovinku. To je pogojeno s tem, kakšen je asfalt. Ima dober ali slab oprijem? Potem so tu še dodatni vplivi, kot so temperatura, dež, morebitni pesek na cesti, grbine sredi ovinka ali na liniji, ki jo vodite skozi ovinek. Vse to lahko povzroči izgubo oprijema stične površine gume, ki ni večja od velikosti kreditne kartice. Posledica je zdrs sprednjega ali zadnjega kolesa, kar bo v primeru neprilagojene hitrosti privedlo, do padca. Koliko se lahko še nagnete v ovinku? Preverite s preprosto vajo na parkirišču.  

Če ste v ovinku prehitri, je nemogoče izpeljati krivuljo zavoja tudi v najbolj skrajnem nagibu z motorjem.

Takrat pomeni to izlet s ceste, kar pa ni hec, saj cesta nima izletnih varnostnih con, kot jih ima dirkališče. Zato si je nujno treba vcepiti v glavo razmišljanje, da cesta ni dirkališče. Dirkališče napake odpušča, cesta jih ne!

Vse to je osnova, minimum, ki ga mora 'ponotranjiti' vsak, ki sede na motor. Vse to bo vedno v pomoč tudi pri skrajnih nepredvidljivih situacijah, ko ti sredi ovinka nasproti na delu ceste ali kar čez cel vozni pas pripelje tovornjak, avto, traktor ali celo motorist. Sam se zato vedno med vožnjo v takem nepreglednem ovinku vprašam, če se lahko ob takšnem scenariju še umaknem.

Kakšne so težave, ki se lahko pojavijo v levih in kakšne v desnih ovinkih?

Ovinki med seboj niso enaki in to moramo upoštevati. Kjer je preglednost dobra in vidiš cesto nekaj ovinkov naprej, seveda lažje predvidiš idealno linijo.  Levi ovinki so ponavadi nekoliko bolj pregledni, a tu moraš vedno paziti, da se ne približaš preveč notranji črti, oziroma drugi polovici voznega pasu. V nagibu je treba vedno upoštevati navidezno mejo, ki je nikakor ne smete prevoziti z glavo. Če nasproti pripelje avto ali tovornjak, bo v tem primeru grdo, čeprav bo motor ostal na desni strani ceste, glava pa ne.

V levih ovinkih vedno vozite bližje desnega roba svojega voznega pasu.

Nepravilna pozicija motorja pri vožnji skozi levi ovinek. Vozite preblizu notranje črte.

Pravilna pozicija motorja pri vožnji skozi levi ovinek.

V desnih ovinkih te težave ni, je pa treba biti previden tam, kjer preglednost naprej ni dobra. Za ovinkom je lahko počasen avto, traktor ali tovornjak, lahko je skala na cesti, pesek in podobno. Predvidevanje in varna linija vožnje vam tu rešuje kožo. Vstop v ovinek naj bo blizu levega roba ceste ali voznega pasu, nato pa se sredi ovinka pomaknete proti sredini in nato pri izhodu varno izpeljete linijo vožnje prilagojeno naslednjem ovinku.

Pravilen položaj pri vožnji skozi desni ovinek.

Nevtralen izravnan položaj.

Kakšno tehniko vožnje uporabiti v ovinkih, kakšen je najboljši položaj telesa v nagibu? Kako zavirati ali pospeševati glede na ovinek?

Nujno moram poudariti, da je za cesto primeren le en stil vožnje, in sicer nagibanje skupaj z motorjem.

Visenje z motorja v nagibu in drgnjenje s kolenom po asfaltu je nekaj, kar mora biti rezervirano le za dirkališče.

S takim stilom namreč tvegate, da ovinka ne boste mogli pravilno izpeljati, ker dirkalni stil vožnje ne omogoča tako hitrega popravljanja linije vožnje sredi ovinka kot pri nevtralnem položaju sedenja za krmilom. Ko se nagnete skupaj z motorjem, imate vedno dovolj rezerve, da v primeru, da ste prehitri, motor še potisnete od sebe dol in tako zmanjšate radij linije skozi ovinek ali se izognete oviri na cesti.

Pravilen položaj telesa na motorju ob vožnji v ovinek.

Glava in pogled igrata tu ključno vlogo. Zavedati se morate, da se boste peljali tja, kamor gledate. Zato je pogled nujno vedno usmerjen naprej, ne tik pred prednje kolo, ampak v navidezno idealno linijo vožnje in na sredi ovinka že v izhod iz ovinka. Tam, kjer lahko preverite, ali kdo prihaja nasproti, vedno pogledate in si poskusite zapomniti, kako gre cesta čim dlje naprej.

Če gledate dirkače v razredu MotoGP, lahko opazite, kako močno obračajo glavo, ko so v največjem nagibu v ovinku proti izhodu iz ovinka. Ker vozijo pri tako ekstremnih hitrostih, je to pogoj za takšno vožnjo, da lahko glava pravočasno 'sprocesira' vse informacije, ki so pred njim.

Na cesti je med zaviranjem nujno treba paziti, da zmanjšate hitrost in jo prilagodite ovinku pred vami na ravnem delu ceste, ko je motor še poravnan. Tako je zaviranje najbolj učinkovito in varno. Na začetku vedno zavirate močneje, ko pa se vse bolj bližate nagibu, pa stisk na ročici sprednje in zadnje zavore popuščate. Zatem sledi nagib v ovinek in mehko dodajanje plina od sredine ovinka naprej. Plin dodajate zvezno, tako da je tudi pospeševanje vedno močnejše, ko je motor vedno bolj poravnan.

In še na kratko o tem, ali je dobro zavirati le na sprednjo ali na obe zavori. Sam večinoma uporabljam tako sprednjo kot zadnjo zavoro. Zavorni učinek je razporejen nekako takole: spredaj  70 %, zadaj pa 30 %, tako izkoristim 100 % tega, kar mi ponujajo zavore. Poleg tega mi uporaba zadnje zavore pomaga zmanjšati radij linije v zavoju, če sem kdaj malce predolg pri zaviranju, pa tudi sicer motor lepše 'sede' v ovinek. A to terja nekaj vaje in občutka, da se z zadnjo zavoro ne pretirava in bi prišlo do blokiranega zadnjega kolesa. A če imate ABS, te težave seveda in.

Kako so lahko v pomoč varnostni sistemi?

Pri zaviranju in pospeševanju pri sodobnih motorjih izredno pomembno vlogo igrajo tudi elektronsko vodeni varnostni sistemi za nadzor proti zdrsu zadnjega kolesa in protiblokirni sitem ABS. Od leta 2016 so v EU vsi motocikli in skuterji nad 50 ccm opremljeni s serijskim zavornim sistemom ABS, kar je bistveno pripomoglo k varnosti pri zaviranju. Vedno, ko me kdo vpraša, kakšen rabljen motor naj kupi, mu svetujem, da naj bo opremljen s protiblokirnim zavornim sistemom ABS. Na cesti vas bo vedno rešil, ko bo pod kolesi slabši oprijem.

Začelo se je z ABS-om. Katere pa so tehnologije prihodnosti v motociklizmu?

A vsa elektronika ne pomeni nič, če je ne poznate oziroma je ne znate uporabljati. Zato je nujno, da veste, kako se vaš motor obnaša ob močnem pospeševanju in močnim zaviranjem. To lahko sami varno preizkusite na ravnem delu ceste, kjer ni prometa, še bolje pa je, da se odpravite na tečaj varne vožnje in to preizkusite v najbolj mogočem varnem okolju.

Dražji in zmogljivejši motorji imajo sedaj že najnovejšo kombinacijo protiblokirnega sistema, ki mu pravimo 'cornering ABS', kar pomeni, da sistemi v motorju omogočajo močno zaviranje tudi v nagibu. Upam, da bo tudi to nekoč del obvezne serijske opreme, kot je pri avtomobilih ESP. A moram poudariti, da če je v ovinku na cesti pesek ali oljni madež, vam nič od tega ne pomaga.

Zato je še vedno najpomembnejša prilagojena hitrost, sprotno 'branje' ceste in predvidevanje. Naj navedem primer. Spomladi in jeseni kmetje veliko delajo na njivah. Na podeželskih cestah zato lahko pričakujete blato v ovinku. To pa pomeni drsalnico. Če se vozite po cestah skozi gozdove ali prek prelazov, bodite pozorni, ali je morda čas sečnje. Gozdarji običajno sicer lepo označijo dele ceste, kjer spravljajo hlodovino iz gozda, a vseeno – tudi tu je treba biti zelo previden, da ni na cesti zemlja ali pesek ali celo traktor s prikolico.

Kakšno vlogo ima pri obvladovanju ovinkov strah? Kako pomagajo izostren občutek za motor, izkušnje, predvidevanje?

Na to vprašanje je odgovor enostaven in jasen. Znanje je tisto, ki nas dela bolj varne, tu ni dvoma! Na vrh te lestvice pa postavljam predvidevanje, ki je najpomembnejše. Izkušnje so lahko tudi varljive. Poznam primer zelo izkušenega motorista, ki ima izpit za motor med 40 in 50 let. Ima tudi motorične sposobnosti in bistro glavo ter tudi zelo dober občutek za vožnjo. Ker sem ga pridružil testni ekipi na uredništvu, sem želel, da gre na trening varne vožnje. Kljub temu, da je sprva komentiral, da on pa tega najbrž ne rabi, je po treningu bil drugačnega menja. Kljub vsem izkušnjam in kilometrom, ki jih je imel za sabo, se je naučil veliko novega, predvsem pravilno usmerjanje pogleda in dojemanja, kaj pomeni hitrost pri reševanju kritične situacije in zavorni razdalji.

Strah pa ima pri vožnji z motorjem  pozitivno in negativno vlogo. A mislim, da je večji negativen vpliv. Nekaj malega strahospoštovanja je potrebnega za varno vožnjo. To predvsem brzda naš ego in občutek, da se nam ne more nič zgoditi, da smo tako dobri, da bomo zmogli vse. Tudi najboljšemu motoristu na svetu se lahko zalomi, tega se moramo vedno zavedati. Tisti strah, ki povzroča mehka kolena, ki nas ohromi v trenutku, ko nas lahko reši le trezna glava in prava reakcija, je pa izredno nevaren. Znebimo se ga le s treningom.

Kaj lahko naredi voznik avta, ki pripelje nasproti, če naleti na motorista na svoji strani? Kaj pa lahko naredi motorist, če naleti na avto na svoji strani ceste?

Takšno srečanje je seveda mogoče. Avtomobilist lahko le odvije nazaj na svoj pas, če še lahko, in s tem prepreči nesrečo. Za motorista je to skrajno tvegana situacija, ki se ob primeru čelnega trka ne bo končala dobro. Na to zelo pomembno vprašanje, kaj bo storil, če mu kdo pripelje nasproti, si mora vsak motorist odgovoriti sam,  preden sede na motor. Zagotovo se bo vsak vsaj enkrat v svoji moto karieri srečal s takšno situacijo.

V trenutku, ko nasproti na vašem pasu pripelje avto, vas reši le dvoje: prilagojena hitrost, zaradi katere lahko še pravočasno popravite linijo vožnje in se rešite tako, da zapeljete tja, kjer je še prostor in tako obvozite avto ali nasproti vozeči motor.

Druga stvar je usmerjen pogled v smer rešitve. Nikoli, ampak res nikoli se v takem primeru ne smete prestrašiti in otrpniti, ker boste gledali samo še avto, ki gre proti vam, ki je vedno večji, dokler ne poči. Zato je pogled in trening pogleda tako pomemben. Samo pogled v smer rešitve vas v takšnem primeru reši. Če niste prehitri, imate za rešitev sekundo več časa. Ta razlika lahko na koncu odloča, kako se bo vse skupaj končalo. Ali s tuljenjem sirene in rešilcem ali s sočno psovko pod čelado in eksplozijo adrenalina v telesu, ko se odpeljete mimo.

Kaj pa, ko se ovinkom pridruži še strmina? Preberite napotke za vožnjo z motorjem po gorskih cestah in prelazih.

Fotografije: Peter Kavčič in Ula Serra.

Članek izraža stališča avtorja in ne nujno tudi stališč Zavarovalnice Triglav, d.d.