Vožnja z motorjem v skupini

Na skupinskih izletih motoristov je najtežje določiti ugoden ritem, v katerem bo skupina vozila. To je najbolj očitno na prvih izletih skupine, ko se vozniki še spoznavajo. Eni bi se radi hitro in daleč peljali. Drugi bi oddelali krajše razdalje. Raje bi si ogledovali svet in se ustavljali. Prve in druge je skoraj nemogoče združiti v zadovoljno skupino!

Na čelu ali na repu skupine?

Naslednji pomemben problem je izkušenost voznikov. Vozniško najmanj izkušene voznike razgali vožnja v raztrganem ritmu. Občutno prehitro peljejo po ravnem (to je najpreprostejše). Pred vsakim ovinkom pa močno zmanjšajo hitrost vožnje. Če tak neizkušen motorist vozi na repu skupine, so nevšečnosti zagotovljene. Skupino motoristov razcepi že prvo prehitevanje tovornjaka. A praksa kaže, da se mora zadnji motorist v koloni vedno peljati najhitreje, ker mora skozi križišča in med prehitevanji nadoknaditi zaostanek.

Skupina potrebuje vodjo poti. On določi tekoč in ne prehiter ritem vožnje. Vodja pa naj nato določi (dobrega) motorista, ki bo vozil zadnji, na koncu kolone. Manj izkušen motorist ali tisti z najbolj počasnim strojem, naj vozi na drugem mestu v koloni. Tako ne bo zaostajal.

Kako velika je lahko skupina?

Obvladljiva skupina šteje tri, največ pa morda pet, šest motociklov. Preden skupaj zapeljete med ovinke, se dogovorite o pravilih vedenja. Človek, nevajen delovanja v skupini, bo na parkirišču zavijal po svoje. V tesno združeni skupini bo prehiteval kolege, hip kasneje pa bo ustavil, ker je naletel na lep pogled. Pri takšnem vedenju gre hitro rado kaj narobe.

Skupina ali skupinice?

Če se vozniki ne morejo dogovoriti, da skupina upočasni ritem vožnje, potem je bolje, da se skupina razdeli v skupinice. Določite točke, kjer se bo skupina spet srečala (na kavi, na črpalki, na razglednih točkah). Tako ne bo nihče v nevarnosti ali nervozen. Pa še avtomobilisti bodo lažje našli priložnost za prehitevanje.

Varnostna razdalja in položaj

V strnjeni skupini morajo motoristi na cesti zavzeti cikcakast položaj. Vodja naj vozi na levi tretjini svojega voznega pasu, drugi ustrezno (za 1 sekundo) bolj zadaj in na notranji tretjini vozišča. Tretji motorist je spet na levi tretjini in tako naprej. Razdalja med motoristoma, vozečima v isti liniji, naj bo dolga za dve sekundi vožnje! To je varnostna razdalja, v kateri lahko vsak zanesljivo reagira in tudi ustavi. Tako imajo vsi motoristi v vseh smereh dovolj prostora, ne glede na hitrost vožnje. Ko se podate med ovinke, vstopate ali izstopate z avtoceste, je čas za eno vrsto: eden za drugim in s primerno varnostno razdaljo. Pa nikdar na pamet.

Čakanje na soncu

Izredno zoprno je stalno čakati nekoga, ki vedno nekaj zamuja z rokavicami in s čelado. Vedno isti motoristi pridejo na zborno mesto s prazno posodo za gorivo. Zato je vprašljivo, ali je vožnja v takšni skupini sploh prijetna?

Vodja skupine

Vodja skupine določi pravila. Jasno je potrebno dogovoriti vsaj naslednje stvari :

• Smer poti, pomembne odcepe in vmesne točke, kjer se skupina zbere ali počaka.
• Razpored, kdo vozi na katerem mestu. V tem razporedu vsak tudi ostaja! Prehitevanj znotraj strnjene skupine torej ni. Če motorist pred vami nakaže željo, da ga prehitite, storite to po njegovi zunanji strani!
• Med ovinki vozite v koloni, ne bok ob bok.
• Avtomobile prehitevajte eden za drugim, nikar v paru ali v skupini.
• Vsak spremlja motorista za svojim hrbtom. Če se ta ne pokaže, varno ustavite in ga počakajte. To je najbolj pomembno povsod, kjer se odcepimo v novo smer vožnje.
• Nergači kvarijo razpoloženje. Tudi tisti, ki se radi dokazujejo, kvarijo igro. Takšni naj gredo svojo pot. 

Skupina in prehitevanje

V enakem vrstnem redu, kot velja med vožnjo, naj skupina tudi prehiteva. Prvi motorist prehiti tako, da  za seboj in do prehitevanega vozila pusti dovolj prostora za razvrščanje ostalih. Motorist se po prehitevanju takoj umakne skrajno desno. Tako naredi prostor ostalim za hrbtom, da varno zaključijo prehitevanje. To pa ne sme spodbuditi naslednjega voznika k tveganemu prehitevanju. Nikdar ne prehitevamo na silo.

Če spredaj vozeči motorist na cesti opazi nevarnost, naj z iztegnjeno roko ali nogo opozori skupino na morebitno nevarnost; prav je tudi, da zmanjša hitrost.