Nihče ni nezmotljiv
Vse o zavarovanju poklicne odgovornosti.
Kljub temu da trudite svojo poklicno dejavnost opravljati strokovno, skrbno in ob upoštevanju vseh profesionalnih standardov, se lahko zgodi, da pri svojem delu nehote naredite napako ali kaj spregledate. V primerih tako utemeljenih kot neutemeljenih ali pretiranih odškodninskih zahtevkov zaradi strokovne napake pomaga zavarovanje poklicne odgovornosti.
Zakaj zavarovanje poklicne odgovornosti?
Če je včasih veljala večja toleranca do strokovnih napak, danes ni več tako. Naročniki in stranke se bolj zavedajo svojih pravic, mnogokrat pa zaradi obsežne škode in občutka prizadetosti posežejo po civilnopravni tožbi, čeprav ta morda ni utemeljena.
Zato je razmislek o zavarovanju poklicne odgovornosti eden od pomembnih in odgovornih dejanj vodilnih v posameznem podjetju. Taka odločitev lahko v ključnem trenutku pomeni, da boste svoj čas, energijo ter finančna sredstva lahko namenili svojemu strokovnemu delu in ne reševanju odškodninskih tožb.
Poleg tega pa so odškodnine lahko tudi zelo visoke in lahko celo ogrozijo poslovanje podjetja. Zato je sklenitev zavarovanja poklicne odgovornosti tudi odgovorno dejanje do svojih strank, poslovnih partnerjev in zaposlenih.
Kdor dela, greši. Zavarovanje poklicne odgovornosti je eden od ključnih načinov za zmanjšanje tveganj zaradi strokovnih napak.
Za mnoge poklice je zavarovanje poklicne odgovornosti obvezno
Z zakonom je določeno, da je zavarovanje poklicne odgovornosti obvezno za naslednje poklice:
- odvetnike,
- notarje,
- revizorje in revizorske hiše,
- izvajalce zdravstvenih storitev,
- pooblaščene arhitekte oziroma pooblaščene inženirje,
- nepremičninske posrednike,
- upravitelje prisilnih poravnav, stečajev in likvidacij ter
- izvajalce zasebnega varovanja.
Zavarovanje poklicne odgovornosti pa je mogoče in priporočljivo skleniti tudi za druge poklice, kot na primer za davčne svetovalce in cenilce ter za vodilne delavce gospodarskih družb.
Ker veljajo pri zavarovanju poklicne odgovornosti za delavce v zdravstvu, za vodilne delavce gospodarskih družb in za pooblaščene arhitekte in inženirje določene posebnosti, se bomo v nadaljevanju osredotočili na zavarovalne pogoje, ki so skupni za vse poklice.
Kaj krije zavarovanje poklicne odgovornosti?
Zavarovanje krije škodo civilnopravnih odškodninskih zahtevkov vaših naročnikov storitev ali tretjih oseb, ki so posledica vaše strokovne napake ali napake pri vas zaposlenih delavcev.
Za strokovno napako velja napaka, ki jo storite pri opravljanju vaše poklicne dejavnosti. Poleg nehotenega dejanja, pa za strokovno napako šteje tudi opustitev nekega dejanja – oboje namreč lahko vašim strankam ali tretjim osebam povzroči škodo.
Kaj pa pomeni strokovna napaka v praksi? Verjetne strokovne napake, ki se lahko zgodijo pri opravljanju različnih poklicev, so denimo:
- če je odvetnik pripravil pomanjkljive ugovore v pravdi ali slabo oziroma pomanjkljivo trditveno podlago tožbe, vlagal napačne tožbene zahtevke … za strokovno napako velja tudi, če je zamudil roke postopkov ali opustil predlaganje ustreznih dokazov;
- če je davčni svetovalec podal napačno razlago v zvezi z davčnimi predpisi, zamudil roke postopkov;
- če stečajni upravitelj ni sprožil ustreznih postopkov zoper odgovorne osebe;
- če se nepremičninski posrednik ni prepričal, ali obstaja veljavno gradbeno dovoljenje ali je slabo preveril listine ipd.
Kaj šteje za zavarovalni primer?
Z zavarovanjem poklicne odgovornosti boste imeli kritje za strokovne napake, ki so se zgodile v času trajanja zavarovanja, ob tem pa morajo biti tudi odškodninski zahtevki podani v času trajanja zavarovanja.
Pri tem pa velja posebnost za večino zavarovanj poklicne odgovornosti. Zavarovalni primer ne nastane s strokovno napako, ampak v trenutku vložitve odškodninskega zahtevka proti zavarovancu ali zavarovalnici.
Odškodninski zahtevek je, ko vaš naročnik ali tretja oseba:
- sproži utemeljen ali neutemeljen sodni, izvršilni ali arbitražni postopek zoper vas,
- vas ali zavarovalnico pisno obvesti, da meni, da ste vi oziroma vaš zaposleni odgovorni za nastalo škodo.
Pri tem zavarovalnica jamči za vse odškodninske zahtevke, ki so vezani na eno napako. Če ugotovi, da iz ene napake ali opustitve izvira več odškodninskih zahtevkov, se vsi štejejo za en zavarovalni primer, za čas nastanka pa velja čas vložitve prvega odškodninskega zahtevka.
Prav tako se za en zavarovalni primer šteje tudi več odškodninskih zahtevkov, ki lahko izvirajo iz več strokovnih napak, a jih je mogoče pripisati istim okoliščinam.
Zavarovalnica jamči za odškodninske zahtevke, ki so jih naročniki prvič pisno uveljavljali v času trajanja zavarovanja. zavarovanec in zavarovalnica pa se ob doplačilu lahko dogovorita za podaljšano obdobje uveljavljanja odškodninskih zahtevkov.
Česa zavarovanje ne krije?
Nihče ni nezmotljiv. A eno je narediti napako nehote, nekaj čisto drugega pa, če je zavarovanec naredil napako hote ali iz hude malomarnosti. Tako zavarovanje ne krije škode:
- če je bilo neko dejanje ali opustitev nekega dejanja storjeno naklepno ali iz hude malomarnosti,
- če gre za kaznivo dejanje,
- če se je napaka zgodila v času, ko zavarovanec ali pri njem zaposleni niso imeli ustreznih dovoljen ali dejavnost ni bila registrirana
- ter ostale nevarnosti, ki so natančno opredeljene v zavarovalni pogodbi.
Kaj zavarovanje krije in česa ne ter o dolžnostih in pravicah zavarovanca in zavarovalnice, je navedeno v zavarovalnih pogojih.
Pred sklenitvijo kateregakoli odgovornostnega zavarovanja boste izpolnili vprašalnik, na podlagi katerega vam bo zavarovalnica pripravila ponudbo.
Višina zavarovalne premije je odvisna predvsem od vrste dejavnosti, s katero se ukvarjate, števila zaposlenih, višine zavarovalne vsote, morebitne franšize in preteklega škodnega dogajanja.
Kako uveljavljati zavarovanje?
O odškodninskem zahtevku morate zavarovalnico obvestiti takoj oziroma najkasneje v 30-tih dneh od vložitve zahtevka. Pri tem morate navesti vse okoliščine, ki bi lahko kakorkoli vplivale na nastanek škode. Zavarovalnici morate posredovati originale odškodninskih zahtevkov, ki so bili vloženi proti vam.
Odškodninskih zahtevkov sami ne smete zavrniti ali jih priznati in se poravnati z oškodovancem, prav tako ste dolžni obravnavanje odškodninskih zahtevkov ali v primeru pravde vodstvo pravde prepustiti zavarovalnici.
Prav tako pa morate zavarovalnico obvestiti, če je proti vam ali proti osebi, za katero ste odgovorni, izdana kazenska preiskava ali vložena kazenska obtožnica.
Izbor najnovejših zgodb in nasvetov za brezskrbno podjetniško pot. Enkrat na mesec v vašem nabiralniku.