Na kaj misliti danes, da vam ne bo treba v pokoju?

Skoraj vsak peti Slovenec je star 65 let ali več. Živimo vse dlje: v zadnjega četrt stoletja se je po podatkih SURS pričakovana življenjska doba tistih, ki so bili rojeni v tem času, v povprečju podaljšala kar za sedem let. Zaokroženo torej lahko računamo, da bodo moški, rojeni danes, živeli do 80 let, ženske pa do 85 let. Utegnejo se celo pridružiti klubu stoletnikov (na začetku leta 2019 je bilo teh pri nas kar 189).

A raje kot o letih, ki jih boste po statistiki preživeli v pokoju, razmišljajte o tem, kako kakovostno jih boste preživeli. Izpostavljamo teme, o katerih je zato smiselno razmisliti zdaj, tudi (in predvsem) če je pokoj za vas še oddaljena misel.

Kje boste živeli po upokojitvi?

Tudi če danes živite na svojem, se boste morda čez desetletje, dve ali tri znašli v dilemi, ali je vaš dom še primeren za vas ali ne. Pri tem sta ključni vsaj dve vprašanji.

Ali bo vaš bivalni prostor še primeren za vaše potrebe in (fizične) zmožnosti? Ga boste lahko vzdrževali?

Če je vaš odgovor na vsaj eno od zgornjih vprašanj ne, se boste po vsej verjetnosti prisiljeni seliti. Povprečen Evropejec se v življenju preseli štirikrat. Podobno je pri nas. Leta 2018 se je preselil približno vsak dvajseti Slovenec, od tega je bila slaba petina preseljenih starejših od 50 let. Selitev v domove za starostnike je relativno malo, tam živi le 4,5 odstotka starejših od 65 let.

Med drugim stanovanje po odhodu otrok za zakonca oziroma posameznika postane preveliko ali pa dom s stopnišči in brez dvigala ni več primeren. Zato je smiselno vnaprej razmisliti o tem, kakšno bivališče bi bilo primerno v starosti. Velikost pri tem ni nujno najpomembnejša, je prepričan arhitekt Andrej Mercina iz biroja Trije arhitekti.

»Namesto kvadrature je na prvem mestu bolj pomembno izpostaviti funkcionalnost prostorov: njihovo razporeditev in oblikovanje. Odločilno vlogo lahko igra tudi domišljena zasnova opreme,« pravi Mercina. Funkcionalno dobro zasnovana stanovanja lahko pri bistveno manjši kvadraturi ponujajo visoko kakovost bivanja. Kakšna površina pa je pravzaprav optimalna?

V splošnem bi lahko ocenili, da se primerne kvadrature denimo za par upokojencev začnejo pri 50 kvadratnih metrih, tja do 60 kvadratnih metrov pa lahko govorimo o kvadraturah, ki še zagotavljajo zmerne stroške vzdrževanja.« Andrej Mercina, arhitekt, biro Trije arhitekti

Pa finance? Stroški vzdrževanja so dejavnik, ki lahko močno vpliva na proračun v poznejših letih. Boste imeli denar za popravilo strehe ali menjavo ogrevalnega sistema v več desetletij stari hiši? Ni nujno. Če ste med tistimi, ki so se pripravljeni preseliti, imejte v mislih, da je vaš dom lahko tudi vir dodatnih prihodkov ali dodatne rente, bodisi da ga prodate in menjate za manjše, cenejše stanovanje ali pa del stanovanjske hiše oziroma prazno nepremičnino oddajate najemnikom. Če pa ste na svoj dom navezani in bi v njem radi živeli tudi v pokoju, je lahko varčevanje za pokojninsko rento iz prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja tisti vir, ki vam bo omogočal vzdrževanje in plačevanje stroškov.

Bodo otroci po upokojitvi v (finančno) breme ali veselje?

Če imate otroke in so danes še majhni, najverjetneje še niste razmišljali o tem, kaj bosta njihovo odraščanje in osamosvojitev pomenila za družinski proračun. Če pa so starejši, potem zelo verjetno že čutite posledice njihovih vse večjih potreb. Te se lahko zavlečejo tudi v čas vašega pokoja.

Ker si Slovenci družine ustvarjamo vse pozneje, so otroci na plečih staršev, tudi ko so ti že starejši ali celo v pokoju.

Povprečna starost mater ob rojstvu otrok v Sloveniji je že desetletja vsako leto višja. Povprečna starost mater, ki so rodile leta 2018, je bila 31 let. Tiste, ki so v tem letu rodile prvič, so bile povprečno stare 29,5 leta. Očetje otrok, ki se rodijo v posameznem letu, so navadno v povprečju še tri leta starejši od mater. Tako je bilo tudi leta 2018, ko so bili očetje povprečno stari 33,7 leta.

Če mislite, da leta ne igrajo vloge, pomislite znova. Koliko bosta stara starša, ki sta danes dobila svojega prvega otroka, ko bo ta zapustil dom? Po Eurostatovih podatkih Slovenci nismo daleč od Italijanov, ki jih imamo vsaj stereotipno za prvake v uporabi hotela mama in se jim ne mudi iz domačega gnezda.

Slovenec se namreč odseli na svoje pri 29 letih (ženska kakšno leto prej, moški pa celo po dopolnjenem 30. letu). Njegova starša sta takrat statistično torej stara okrog 60 let ali še več. A če statistiko in povprečne vrednosti prevedemo v življenje, selitev iz domačega gnezda pri povprečno 29 letih pomeni, da se nekateri selijo na primer deset let prej, ob odhodu na fakulteto, nekateri pa šele deset let pozneje, pri skoraj štiridesetih. Starši teh drugih so takrat že krepko v pokoju.

Predstavljajte si, da vaš potomec odide od doma, ko se vi upokojite. Mu boste lahko pomagali pri osamosvajanju ali celo pri stroških bivanja? Mu ne boste mogli pomagati do lastnega doma, tudi če bi mu še tako radi?

Mladi odrasli se najpogosteje selijo ob začetku in koncu študija, a to še ne pomeni dokončne selitve, saj gre v prvem primeru pogosto za vmesno obdobje. Bivanje v študentskem domu je še relativno ugodno, kaj pa najemnine? Nič ne kaže, da bi se te nižale. Uradna povprečna cena za kvadratni meter v slovenski prestolnici kot daleč najpogostejšem kraju študija je bila leta 2018 celo 12 evrov. Garsonjera za 500 evrov na mesec ali še kaj več? Nič neobičajnega za Ljubljano.

Z morebitnim študijem v tujini se seveda stroški še zvišajo. Pomislite: bi lahko pomagali kriti denimo 30.000 evrov letnega stroška? Tu bo razmislek o zavarovanjih, ki vključujejo tudi nalaganje sredstev, kakršna so na primer naložbena življenjska zavarovanja, že danes zelo koristen. Za otroke boste veliko lažje varčevali danes kot pozneje, v pokoju, ko boste imeli bistveno manj prihodkov.

Na zdravje pazite že danes, ne jutri

Seveda je smiselno razmišljati o tem, kje boste živeli in kako boste lahko poskrbeli za svoje otroke, a če vas izda zdravje, lahko vsa druga vprašanja v trenutku postanejo manj pomembna.

Najpogostejše zdravstvene težave oziroma bolezni starejših v Sloveniji so tako kot v drugih razvitih državah kronične nenalezljive bolezni, neredko povezane z nezdravo prehrano in telesno nedejavnostjo.

Starejši obiskujejo zdravnika nekajkrat pogosteje kot mlajši, saj tudi večkrat zbolijo. Pomislite, ali za svoje zdravje naredite dovolj in ali bi vam prišla prav tudi zdravstvena zavarovanja za primere, v katerih bi potrebovali oskrbo ali pomoč, na primer za hiter dostop do specialistov.

Simona Perčič, dr. med., spec. jav. zdr., iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje pojasnjuje: »Najpogostejše bolezni slovenskih starostnikov so bolezni srca in ožilja, sladkorna bolezen tipa 2, rak, nekatera kronična pljučna obolenja, debelost, osteoporoza, bolezni kostno-mišičnega sistema ...«

Opozarja predvsem, da vse več ljudi dela sede in se malo oziroma nič ne gibljejo. Če sodite med tiste, ki v službi za računalnikom prebijejo ves osemurni delovnik, potem presedite med 65 in 79 % svojega delovnega časa. Dnevno je to od pet do šest ur.

»Če k temu prištejemo še sedenje v prostem času, zaposleni s pretežno sedečim delom v povprečju sedijo nekaj več kot devet ur, pa tudi do dvanajst ur dnevno. Za zdravje so najbolj škodljiva daljša obdobja sedenja brez vmesnih prekinitev, še posebej kadar takšna obdobja trajajo tudi po več ur,« opozarja Simona Perčič. Zaposleni največkrat čutijo mišično utrujenost in bolečine – v hrbtu, vratu, ramenih, zapestjih, tudi kolenih. Te bolečine čutijo, a to niso edine nevarnosti.

Tisti, ki se čez dan ne gibljejo veliko, se slabo zavedajo učinkov daljših obdobij sedenja na povečanje tveganja za srčno-žilne bolezni, sladkorno bolezen, debelost in nekatere vrste raka. Posledice se pogosto ne pokažejo oziroma jih oseba niti ne občuti, vse dokler bolezen ne napreduje ali se izrazi v nenadnem, lahko tudi življenje ogrožajočem dogodku.

Tveganje za prezgodnjo smrt se zaradi omenjenih bolezni pri osebah, ki v povprečju sedijo več kot deset ur, poveča za več kot 30 %. Če primerjamo tiste, ki sedijo največ, s tistimi, ki se največ gibljejo, pa so prvi za skoraj 50 % bolj ogroženi.

Vseh nevarnosti za zdravje ne glede na svoj življenjski slog ne morete preprečiti. Če se z vašim zdravjem kar koli zaplete, pa je prav, da ste primerno zavarovani in imate lahko na voljo najboljšo oskrbo.

Predvsem se poskusite več gibati. Po potrebi naj vas na to opomni tudi sporočilo na delovnem zaslonu ali aplikacija na telefonu. Koristno je tudi, če uporabljate na primer nosljive senzorje v obliki zapestnic, ur in podobnega, s katerimi lahko spremljate svojo aktivnost.

Med sedečim delom vsako uro vsaj za nekaj minut vstanite. Vsaj enkrat na dan v takšnem odmoru naredite tudi nekaj preprostih vaj, ki dokazano zmanjšajo tveganje za kostno-mišične bolečine.

Vsekakor pa skrbite za svoje zdravje tudi ali predvsem po končanem delovnem času.

»V prostem času lahko skrbite zase z rednim gibanjem, zdravo prehrano, obvladovanjem stresa, ustrezno socialno vključenostjo. Zdrav življenjski slog močno vpliva na dobro počutje, zdravje in upočasnjuje staranje,« svetuje Simona Perčič in poudarja, kako pomembno je, da ostanete v formi.

Ohranite življenjski slog po upokojitvi

Razumljivo je, da si boste tudi v poznejših letih želeli ohraniti svoje vsakdanje navade in zadovoljevati želje, ki vam polnijo življenje in vas osrečujejo, pa naj gre za telesno aktivnost, potovanja in počitnice ali hrano za dušo. V nobenem primeru ne bo dobro, če boste o tem začeli razmišljati, šele ko boste v pokoju. Telesno zdravje, socialni krog in seveda finančno podlago si morate začeti pripravljati bistveno prej.

Osebe, starejše od 65 let, so po samooceni najmanj zadovoljne s svojim življenjem. Na lestvici od 1 do 10 ga ocenjujejo s 6,7, medtem ko ga mladi, stari od 16 do 29 let, ocenjujejo z 8,1. Premislite, kaj lahko storite, da ne boste obtičali v nezadovoljstvu.

Navade so železna srajca, seveda. To velja tudi takrat, ko v svoj življenjski slog vnesemo aktivnosti. Telesna dejavnost v starosti ne pripomore le k ohranjanju telesne forme in nadaljevanju zdravega življenja, za katero bi morali temelje postaviti že danes. Koristna je tudi za splošno počutje ter starejšim v življenje prinaša več veselja in zadovoljstva. Sprehodi na srečo ne stanejo nič, se boste pa nanje težko odpravili, če boste v pokoj odšli fizično opešani, ker danes ne naredite dovolj zase. 

Kaj pa mesečna vadnina za telovadbo ali članarina v klubu? Pa nova oprema, če radi igrate tenis ali hodite v hribe? Vse to so lahko stroški, ki se vam danes ne zdijo visoki, v pokoju pa bodo morda nedosegljivi.

Podobno je pri drugih dejavnikih. Umetnost, znanost, sožitje in sodelovanje, duhovnost, etičnost in verovanje so elementi, ki jih v publikaciji Kakovostna starost popiše avtor Jože Ramovš, izr. prof., dr. antropologije in socialni delavec, ko izpostavlja pomen, ki ga ima kultura za kakovostno staranje. 

Učenje novega hobija, obiskovanje predavanj na univerzi za izobraževanje v tretjem življenjskem obdobju. Tudi obiskovanje prireditev ali branje sta lahko v poznejših letih odlična popestritev vsakdana in spodbujata zadovoljstvo, a vse to ni zastonj. Sredstva za ta namen lahko dajete na stran danes, v pokoju bo lahko že prepozno.

Žal ima pri željah in potrebah v starosti vlogo tudi denar. Dopust, kot ste ga bili vajeni, abonma v gledališču ali darilo za vnuka, s katerim sebe osrečite enako kot obdarjenega malčka – z vsem tem so povezani stroški. Jih boste zmogli?

Starejši so v primerjavi z drugimi generacijami v finančno slabšem položaju. Med Slovenci, starejšimi od 65 let, je stopnja tveganja revščine najvišja. Ogrožen je skoraj vsak peti upokojenec. Hkrati je težava še večja, saj so po podatkih Statističnega urada RS slovenski starostniki med najmanj delovno aktivnimi v EU.

Preberite tudi: Poskrbite za varnejšo jesen življenja

Toda izzivov, kot sta prenizka pokojnina ali nezmožnost ustvarjanja dodatnih prihodkov, ne boste mogli reševati v pokoju, vsaj če o njih ne boste razmišljali že prej – ko imate višje prihodke in vas ne pestijo zdravstvene težave.

V delovno aktivnem obdobju si lahko ustvarite finančno rezervo ali varčujete za leta, ko boste denar, ki vam danes marsikje prehitro spolzi iz rok, zelo potrebovali. Premislite, kako si želite živeti v jeseni svojega življenja in kaj lahko naredite že danes, da si boste želje tudi uresničili, ko bo napočil čas za pokoj.