Ne pustite se nagovoriti h kaznivemu dejanju
Lažno prikazovanje škodnega dogodka ima lahko resne posledice.
»Želiš zaslužiti 200 evrov?« Tako vprašanje je v enem od ljubljanskih lokalov komaj polnoletnemu gimnazijcu postavil vrstnik, ki ga je dijak videl prvič. Zgodba ni izmišljena, ampak povsem resničen primer nagovarjanja k zavarovalniški goljufiji.
Naloga, ki bi jo fant moral opraviti, da bi si prislužil ponujeno nagrado, je naslednja: kot sopotnik v avtomobilu je udeležen v lažji prometni nesreči z drugim vozilom, v katerem je sopotnik njemu podoben mladostnik. Vozili se zaletita po vnaprej določenem scenariju. Po dogodku udeleženci nesreče pokličejo policijo in naredijo zapisnik. Dijak kot soudeleženec pojasni naučeno zgodbo o poteku nesreče. Nato gre še na urgenco, kjer zgodbo podkrepi z bolečinami. Cilj tega je, da to naredi tako prepričljivo, da dobi napotnico za fizioterapijo. Delno plačilo dobi takoj po nesreči, drugi del po zdravniškem pregledu, zadnji obrok pa, če uspe dobiti tudi pregled pri fizioterapevtu.
Lažno prikazovanje škodnega dogodka ima lahko resne posledice
Priložnost za hiter zaslužek je lahko za marsikaterega mladega zelo mamljiva, ob tem pa se verjetno sploh ne zavedajo, da sodelujejo v zavarovalniški goljufiji, ki jo Kazenski zakonik (KZ-1, 211. člen) opredeljuje kot kaznivo dejanje.
V Zavarovalnici Triglav že skoraj pet let aktivno delujemo na področju preprečevanja, odkrivanja in raziskovanja prevar, saj želimo preprečiti negativne učinke za poštene zavarovance. Zavarovalniške prevare namreč posredno zvišujejo premije za vse. Pri tem opažamo, da so sheme lažnega prikazovanja škodnega dogodka najpogostejši poskusi prevar. Med njimi izstopajo prometne nesreče s telesnimi poškodbami in z manjšo materialno škodo na vozilih, škodni dogodki z večjim številom zahtevkov iz naslova telesnih poškodb, škodni dogodki, ki jih uveljavljajo zavarovanci na podlagi zavarovalnih polic, sklenjenih za kratek čas, in škode na vozilih, ki se med seboj ne ujemajo. Vse tovrstne primere zato obravnavamo s toliko večjo pozornostjo.
V Službi za preprečevanje in odkrivanje prevar pravijo: »V primeru, da tudi v sodelovanju z zunanjimi strokovnjaki, kot so organi pregona, detektivi, strokovni izvedenci različnih strok itd., potrdimo sum prevare, udeležence, ki so sodelovali v zavarovalniški goljufiji, uvrstimo na poseben seznam oseb s povečanim tveganjem za področje zavarovalniških prevar. V večini primerov taki goljufi ne morejo več sklepati zavarovanj pri Zavarovalnici Triglav.«
Kazen: zapor do enega leta
Policija opozarja, da se prevare, kot je opisana zgoraj, obravnavajo kot kazniva dejanja goljufije na področju zavarovalništva. »Policija je v zadnjih letih obravnavala okoli 100 primerov zavarovalniških goljufij na leto, največ z območja Ljubljane, Maribora in Celja. Za tovrstno kaznivo dejanje, pri čemer je kaznivo tudi naklepno napeljevanje k storitvi kaznivega dejanja, je po Kazenskem zakoniku predpisana zaporna kazen do enega leta. Policija zato opozarja ljudi, da se naklepnih napeljevanj ne poslužujejo, saj v določenih primerih tovrstno nagovarjanje lahko pomeni tudi obliko udeležbe pri kaznivem dejanju,« je pojasnil Drago Menegalija, tiskovni predstavnik Generalne policijske uprave.
V Zavarovalnici Triglav zato pozivamo vsakogar, da v primeru takšnega in podobnega nagovarjanja k zavarovalniški goljufiji obvestijo policijo oziroma zavarovalnico. Prav tako pozivamo starše mladostnikov, da jih opozorijo na tovrstne načine nagovarjanja k prevari in njihove posledice.