Nov družinski član, novi stroški

Po nekaterih ocenah naj bi bili skupni stroški za otroka od njegovega rojstva do vstopa v osnovno šolo okoli 25.000 evrov. Z otrokovo starostjo naj bi se še povečevali. A kaj otrok v letih svojega odraščanja zares potrebuje?

Česa otrok ne potrebuje

Na izdatke za nove družinske člane lahko pogledamo z drugega zornega kota in si morda raje zastavimo vprašanje, česa otrok ne potrebuje. Za odgovor na to vprašanje smo vprašali starše, katere pripomočke so kupili za svoje otroke, a jih nikoli niso uporabili.

Za 10 najpogostejših, med katere so uvrstili tudi otroški gugalnik, grelnik stekleničk, sterilizator in vrtiljak za posteljico, bi ena družina odštela okoli 352 evrov. Prav toliko bi torej lahko privarčevala, če bi bila odločitev za nakup pripomočkov bolj premišljena.

Poleg premisleka o tem, česa otrok res ne potrebuje, starši v prvih letih otrokovega življenja lahko prihranijo tudi z izposojo stvari:

• 35 % staršev si je po podatkih naše ankete od prijateljev izposodilo otroška oblačila,
• 10 % otroški voziček in
• 7 % otroško posteljico.

Med izposojenimi stvarmi so tudi banjica za kopanje, prenosna posteljica, stolček za hranjenje, gugalnik, igrače …

Vsi, ki v vlogi staršev niso prvič, pa lahko privarčujejo tudi s prenašanjem stvari iz generacije v generacijo:

• 45 % staršev tako za naslednjega otroka prihrani oblačila prvega,
• 25 % jih obdrži otroški voziček,
• 15 % pa igrače.

V infografiki si oglejte odgovore staršev na vprašanje »Česa mi zares ne bi bilo treba kupiti za otroka?«

Z leti stroški za otroka naraščajo

Višina stroškov, ki jih za družino pomeni nov član, je seveda odvisna od potreb in življenjskega sloga posamezne družine ter od presoje, kaj otrok potrebuje.

A ne glede na to zagotovo držita dve dejstvi: z odraščanjem otroka se osnovni stroški večajo, prav tako pa izdatki za otroke naraščajo tudi na splošno, če primerjamo današnje s tistimi izpred nekaj let ali desetletij.

Raziskava Evropske komisije je pokazala, da starši za otroke v povprečju namenjajo od 20 do 30 % družinskega proračuna. Odvisno je predvsem od višine družinskega proračuna ter števila in starosti otrok.

Podatki držav članic Evropske unije kažejo, da se stroški v največji meri povečajo v času prehoda v obdobje odraslosti, torej med šolanjem na srednji šoli in med študijem. Pri mlajših otrocih so največji stroški hrana in pijača, obleka in obutev ter stroški varstva. Pri mladostnikih pa prednjačijo še stroški prevoza in počitnic ter stroški, ki nastanejo v času šolanja.

Stroški vzgoje in preživljanja otroka so se v zadnjem desetletju povečali za več kot polovico.

Raziskave v evropskih državah pa kažejo tudi precejšnje povišanje stroškov za otroke v zadnjem desetletju. V Veliki Britaniji so se ti od leta 2003 pa do lani povečali kar za 65 %, podoben trend pa je opaziti tudi v drugih evropskih državah.

Razlogi za tolikšno povečanje so zlasti višje cene osnovnih življenjskih dobrin ter višji stroški vrtcev in šolanja oziroma porast zanimanja za šolanje v zasebnih institucijah. Edino področje, ki mu starši v primerjavi z letom 2003 danes namenjajo manj sredstev, je skrb za obleko in obutev.

Pripravljeni na nepričakovane stroške

Starše pa poleg vseh navedenih rednih stroškov v času odraščanja njihovega otroka morda čakajo tudi izredni in nepričakovani stroški, ki so lahko posledica nezgod in bolezni otrok. Te imajo lahko resne posledice za otroka, finančno pa lahko obremenijo tudi družinski proračun.

Tovrstne dogodke starši težko preprečite in še težje predvidite, lahko pa se nanje pripravite po svojih najboljših močeh, tudi z izbiro ustreznega zavarovanja. Kljub temu pa je zavarovanje strošek, o katerem se starši še vedno pogosto sprašujejo, ali se jim ta res splača.

V času aktivnega odraščanja vašega otroka so poškodbe in nezgode, ki nastanejo pri športu in igri, pogost spremljevalec. V takih primerih vam lahko ustrezno nezgodno zavarovanje omili finančne vrzeli, ki nastanejo v času zdravljenja in ponudi izplačilo zavarovalnine.

Slednje je najpomembnejše tudi po mnenju Zveze potrošnikov Slovenije, saj bodo stroški, če otrok zaradi nezgode postane invalid, najvišji.

V letu 2015 je bilo po podatkih Slovenskega zavarovalnega združenja v nezgodno zavarovanje otrok in šolske mladine ter v posebna nezgodna zavarovanja mladine vključenih 142.301 otrok in mladostnikov. Od teh jih je 10.000 uveljavljalo škodo, in to v skupni vrednosti več kot dva milijona evrov. Največ novih sklenitev nezgodnih zavarovanj pa imajo v Zavarovalnici Triglav ob vpisu otrok v osnovno šolo.

Vsako leto se v Sloveniji poškoduje okoli 180.000 ljudi. 9 % poškodovanih je otrok, starih od 10 do 14 let.

Poleg nezgodnih zavarovanj pa se starši odločajo tudi za sklenitev naložbenih življenjskih zavarovanj. Pri Zavarovalnici Triglav je največ sklenitev tovrstnih zavarovanj pri otrocih, starih 1 leto.

»Pri teh letih se namreč mnogi starši že sprašujejo, kako bi nekoč uresničili želje otrok, da bi bili uspešni v športu, na glasbenem področju, da bi pridobili dobro izobrazbo in službo ter tako samostojno zaživeli. Vse to pa, žal, ni povezano le z otrokovimi talenti, temveč tudi s finančnimi zmožnostmi staršev. Redno mesečno vplačevanje v obliki naložbenega življenjskega zavarovanja je zagotovo lahko v pomoč,« za konec pojasnjuje Andreja Pelc, izvršna direktorica za osebna zavarovanja v Zavarovalnici Triglav.

V zadnji številki spletnega Naložbenika si preberite, katere tri oblike zavarovanj priporočamo za varnost vašega otroka.