Zdaj je čas za sklade

Veliko strank oziroma vlagateljev mi iz dneva v dan govori, da so dobrine vse dražje in da se bojijo za vrednost svojega denarja v prihodnosti. Dejstvo je, da denar izgublja vrednost zaradi inflacije in ležarin na bankah. Posledično vse več vlagateljev seli denar iz bank v bolj donosne naložbe,  kot so denimo vzajemni skladi.

Vlagatelji, ki se prvič soočajo z investicijami, ki niso vezane na bančne vloge in depozite, imajo veliko vprašanj in strahov. Nekaj najpogostejših bom pojasnil v članku.

Zakaj so skladi varna izbira za plemenitenje sredstev?

Prvo vprašanje potencialnih vlagateljev je skoraj vedno povezano z varnostjo vzajemnih skladov.

Ta sektor finančne industrije je strogo reguliran, saj ga ureja Zakon o investicijskih skladih in družbah za upravljanje, ki opredeljuje vse pravice in odgovornosti družb za upravljanje.

Poleg zakonskih okvirjev varnost sredstev vsekakor zagotavlja razpršenost vzajemnih skladov. En sklad ima povprečno ima lahko od 10 do nekaj 100 ali 1000 pozicij oz. različnih naložb v portfelju.

Vlagatelja, ki ima v lasti samo eno delnico, vedno vprašam: »Je večja verjetnost, da propade eno slovensko podjetje ali 100 največjih svetovnih podjetij hkrati?

Odgovor je vedno enak. Vse odgovorijo, da je veliko bolj varno staviti na 100 največjih podjetij kot na eno samo podjetje. Ravno tej logiki sledijo vzajemni skladi.

Kako lahko izkoristite volatilnost (nihajnost) skladov sebi v prid?

Drugo vprašanje vlagateljev je naslovljeno na volatilnost oziroma nihajnost. Vzajemni skladi so nihajni in se premoženje, ki ga imate v skladih, iz dneva v dan spreminja. Padec in rast vrednosti na trgu je normalen pojav, kot je tudi normalen neprijeten občutek ob nenadnem znižanju vrednosti portfelja.

Manjše nihanje si lahko zagotovite tako, da izberete stabilnejše naložbe, ki so večinoma bolj obvezniške narave in imajo nižjo stopnjo tveganja. Tudi na dolgoročne investicije z razpršenimi naložbami ima volatilnost le majhen vpliv.

Volatilnost pa lahko izkoristite sebi v prid. Volatilnost je namreč vedno lahko tudi priložnost, da dosežete dober donos. Ob korekcijah oziroma padcih na kapitalskih trgih se mnogo vlagateljev ustraši in poišče pomoč pri Triglav Skladih.

Priporočam jim, da dodatno vplačajo sredstva in s tem izkoristijo učinek dobrega povprečja.

Učinek dobrega povprečja namreč pomeni, da kupite točke vzajemnih skladov tudi takrat, ko cena vzajemnega sklada pade. S tem kupite več točk vzajemnega sklada, posledično pa imate v lasti več premoženja.

V spodnji tabeli so podatki za ameriški indeks S&P 500. Standard and Poor's 500 oz. S&P 500 je borzni indeks, sestavljen iz 500 velikih podjetij, ki kotirajo na ameriških borzah, in spremlja uspešnost delnic z velikim kapitalom. V tabeli so predstavljeni donosi za 1-, 3- in 5-letno obdobje po padcu na kapitalskih trgih za omenjeni indeks.

V tabeli  so zapisani datumi vrhov (peak) in dna trga (trough). Prvi stolpec kaže padec, merjen od vrha (peak) do dna (trough ). Donosnosti v zadnjih treh stolpcih so merjene od dna dalje za 1-, 3- in 5-letno obdobje po dnu padca trga. S to tabelo želim pojasniti, da so donosnosti v času korekcij res izjemne. Zato vlagateljem svetujem, naj kupujejo oz. dokupujejo tudi v času padcev tečajev.

Z rdečim sem dodal podatek za sklad Triglav Svetovni razviti trgi. Omenjen sklad je od 23. 3. 2020 do 22. 3. 2021 naredil izjemen kar 64,3-odstoni donos.

To so lepi podatki, ki nakazujejo, da se s pametnim investiranjem in s pomočjo strokovnjakov z izkušnjami pri upravljanju premoženja da priti uspešno do cilja.

Obračunavanje donosov po obrestno obrestni metodi

Vlagateljem tudi pojasnim, da je ena izmed prednosti vzajemnih skladov obračunavanje donosov po obrestno obrestni metodi. Še Albert Einstein je rekel, da je obrestno obrestni račun najmočnejša sila v vesolju.

Se iz šole še spomnite, kaj je obrestno obrestni račun? Za razliko od navadnega obrestnega računa, kjer se vam obresti ob koncu leta pripišejo samo na glavnico, se pri obrestno obrestnem računu obresti dnevno pripisujejo. Torej se vam obresti pripišejo na novo višje premoženje in ne samo na glavnico kot pri navadnem obrestnem računu.

Danes obrestno obrestni račun za banke ne velja več. Namreč če obrestujemo skoraj ničelno obrestno mero, je enostavno nemogoče pričakovati dober rezultat. Delniški trgi v povprečju doprinesejo 8 % letno. Tukaj pa obrestno obrestni račun že dela čudeže.

Navedimo primer varčevanja v banki in v vzajemnem skladu, in sicer za obdobje 20 let. Vzemimo primer trenutnega bančnega depozita po letni obrestni meri 0,1 % in predvideno letno donosnost delniškega vzajemnega sklada 8 %.

Na grafu lahko vidite neverjetno moč obrestno obrestne mere. Na banki bi ob omenjenih predpostavkah ob vloženih 100.000 evrov dobili po 20 letih 102.019 evrov, pri delniškem vzajemnem skladu pa kar 466.095 evrov.

Pričakovani donosi in dolgoročnost

Pričakovani donosi so odvisni od vrste izbranega sklada in stopnje tveganja, ki ste jo pripravljeni sprejeti. Pri obvezniških skladih lahko pričakujete nižje donose in stabilnejše naložbe. Drugačni so skladi, kjer prevladujejo delniške naložbe. Ti prinašajo višje donose na dolgi rok, vendar so naložbe tu precej bolj dinamične, izpostavljene so stalnim obdobjem rasti in padcev.

Ne izberite donosa, izberite tveganje, ki vam ne bo povzročalo nemirnih noči. V pomoč vam je lahko brezplačen e-priročnik 5 korakov do donosne prihodnosti.

Statistike kažejo, da vlagatelji v povprečju z lovljenjem pravega trenutka za vstop na trg sprejemajo najbolj napačne odločitve. Zato je najbolje vlagati dolgoročno - 15 let ali več in vplačevati redno mesečno.

Tudi davek na kapitalski dobiček se spreminja glede na dobo vlaganja, saj država spodbuja dolgoročno varčevanje. V prvih petih letih znaša davek na kapitalski dobiček 27,5 %, nato pa se vsakih 5 let zmanjša na 20 %, 15 % in 10 %. Po dvajsetih letih davka ne plačate več.

Delajte z denarjem modro in bo denar sam delal za vas.