Skupna prihodnost, skupno zavarovanje?

Naj izbereva skupno varčevanje in se z isto zavarovalno pogodbo zavarujeva oba hkrati? Kakšne so prednosti in slabosti ene in druge možnosti?

Zavarovanje dveh oseb hkrati po eni zavarovalni pogodbi ima številne prednosti, pa tudi nekaj slabosti. Pri vzajemnem zavarovanju, kot imenujemo zavarovanje dveh oseb po isti zavarovalni pogodbi, določimo le eno, skupno zavarovalno vsoto za primer smrti oziroma doživetja, ne glede na to, da sta po zavarovalni pogodbi zavarovani dve osebi.

Vzajemna zavarovanja so stroškovno ugodnejša, saj se stroški, všteti v zavarovalno premijo, obračunajo le za eno zavarovalno pogodbo, ne glede na število zavarovanih oseb.

Če primerjamo sklenitev dveh ločenih zavarovanj z vzajemnim zavarovanjem, ugotovimo, da je vzajemno zavarovanje cenejše.

Premija vzajemnega zavarovanja je praktično enaka premiji za zavarovanje ene osebe, kljub temu da sta zavarovani dve osebi, to pa zato, ker zavarovalnica v primeru smrti zavarovane osebe izplača eno zavarovalno vsoto, ne glede na to, ali je umrla ena oseba ali obe. S smrtjo ene od zavarovanih oseb zavarovalna pogodba preneha. V tem primeru mora druga zavarovana oseba, če želi imeti zavarovalno kritje, skleniti novo zavarovanje.

Tudi če poteče polica se pri Naložbenem življenjskem zavarovanju Fleks izplača ena odkupna vrednost.

Po vzajemni zavarovalni pogodbi sta zavarovani dve osebi. Obe sta lahko hkrati tudi zavarovalca ali pa je zavarovalec le ena od njiju.

Kdo naj bo nosilec zavarovanja, če živiva skupaj in načrtujeva skupno prihodnost?

Nosilec zavarovanja je zavarovalec (kdo je zavarovalec in kdo zavarovana oseba, pojasnjujemo na koncu članka), saj ta razpolaga z vsemi pravicami iz zavarovalne pogodbe. Zavarovalec lahko v času trajanja zavarovalne pogodbe spreminja vsebino zavarovalne pogodbe, na primer:

• višino zavarovalne vsote,
• osnovnemu zavarovanju priključuje dodatna zavarovanja in
• spreminja upravičence.

To pomeni, da lahko zavarovalec, če je to ena oseba, sam spreminja vsebino zavarovalne pogodbe, kljub temu da sta po zavarovalni pogodbi zavarovani dve osebi.

Za spremembe v tem primeru ne potrebuje soglasja druge zavarovane osebe. Izjeme so na primer priključitev ali izključitev dodatnih zavarovanj in sprememba upravičencev. Za te spremembe je potrebno tudi soglasje zavarovane osebe.

Kaj pa, če sta zavarovalca obe zavarovani osebi?

Če je tako, se spremembe lahko uveljavijo le, če se tako odločita oba zavarovalca. Če želita obe zavarovani osebi aktivno sodelovati pri uresničevanju zavarovalne pogodbe, je vsekakor smiselno, da imata obe vlogo zavarovalca. Le tako lahko vplivata na izvajanje zavarovalne pogodbe.

Zavarovalec se med trajanjem zavarovalne pogodbe lahko spremeni. Na podlagi zahteve za spremembo zavarovalca, ki jo vloži prvotni zavarovalec, se izvede sprememba na novega zavarovalca. Ta na zahtevi potrdi, da v celoti prevzema vlogo (pravice in obveznosti) novega zavarovalca.

Komu zavarovalnica izplača dogovorjeno zavarovalno vsoto skupaj s pripisanimi dobički, če sva oba zavarovana z isto zavarovalno pogodbo?

Zavarovalna vsota se izplača zavarovalcu ali upravičencu, odvisno od vrste zavarovalnega primera. Upravičencu se ob poteku zavarovanja praviloma izplača zavarovalna vsota za doživetje. Zaradi ugodnejše davčne obravnave je smiselno, da je zavarovalec hkrati tudi upravičenec za doživetje. V primeru uveljavljanja izplačila zaradi smrti zavarovane osebe zavarovalnica dogovorjeno zavarovalno vsoto izplača upravičencu, ki ga je ob sklenitvi zavarovanja določil zavarovalec. Ob predčasni prekinitvi zavarovanja (odkup zavarovanja), ki jo uveljavlja zavarovalec, pa se odkupna vrednost zavarovanja izplača zavarovalcu.

Pri Naložbenem življenjskem zavarovanju Fleks je zavarovalec hkrati upravičenec do izplačila odkupne vrednosti ob prekinitvi zavarovanja.

Če sta upravičenca po vzajemnem zavarovanju obe zavarovani osebi, izplačilo pripada obema. Vsak od njiju prejme delež, ki sta ga določila ob sklenitvi zavarovanja. Upravičenca in deleže je v času trajanja zavarovanja mogoče tudi spremeniti.

Ali lahko zaradi razhoda predhodno prekineva vzajemno zavarovanje?

Zahtevo za prekinitev zavarovanja lahko vloži le zavarovalec. Če sta zavarovalca obe zavarovani osebi, je za prekinitev zavarovanja potrebno soglasje obeh. Če se zavarovalcema ne uspe soglasno dogovoriti, prekinitve zavarovanja ali druge spremembe ni mogoče izvesti.

Razhod zavarovanih oseb je ne glede na čas trajanja zavarovalne pogodbe zadosten razlog za predčasno prekinitev vzajemne zavarovalne pogodbe in izplačilo.

S prekinitvijo zavarovanja zavarovalno kritje preneha hkrati za obe zavarovani osebi. Zavarovalnica ob prejeti zahtevi za prekinitev zavarovanja preveri ustreznost vložene zahteve in ob izpolnjevanju pogojev prekine zavarovanje oziroma izplača ustrezno vsoto.

Pri Naložbenem življenjskem zavarovanju Fleks zavarovalnica izplača odkupno vrednost zavarovanja.

V primeru prekinitve in izplačila pred potekom desetih let od začetka zavarovanja se obračuna 8,5-odstotni davek od prometa zavarovalnih poslov. Prav tako se obračuna davek od dohodka življenjskih zavarovanj v višini 25 odstotkov, če je znesek izplačila višji od vplačane premije. Osnova za obračun davka je pozitivna razlika med vplačano premijo in zneskom izplačila. V primeru prekinitve po desetih letih se davek od dohodka življenjskih zavarovanj obračuna le v primeru, ko zavarovalec in upravičenec nista ista oseba.

Pri Naložbenem življenjskem zavarovanju se ob prekinitvi zavarovanja obračunajo izstopni stroški v višini enega odstotka odkupne vrednosti.