To se mi ne more zgoditi

Trajna invalidnost se ne dogaja le drugim

Občutek imamo, da se nam ne more zgoditi nič hudega, vendar številke pravijo drugače. Poglejmo si nekaj statističnih podatkov o pogostosti obolevanja Slovencev:

• Za rakom letno zboli okrog 16.000 Slovencev, več kot 8.000 moških in več kot 7.000 žensk. Med rojenimi leta 2019 bosta do svojega 75. leta starosti za rakom predvidoma zbolela eden od dveh moških in ena od treh žensk. (Onkološki inštitut, Rak v Sloveniji 2019).

• Multipla skleroza je bolezen centralnega živčevja, ki v 90 % povzroča težko in najtežjo invalidnost. Najpogosteje obolevajo osebe v obdobju med 20. in 40. letom. Večina obolelih z multiplo sklerozo je zgodaj invalidsko upokojenih, kar posledično pomeni izredno nizke dohodke. (Združenje multiple skleroze Slovenije, http://www.zdruzenje-ms.si).

• Največ trajnih invalidnosti nastane zaradi bolezni. Poškodbe zunaj dela, poškodbe pri delu in poklicne bolezni pa imajo na invalidsko upokojevanje manjši vpliv.

Niste edini, ki računate na druge

Invalidska upokojitev lahko pomeni precejšen izpad dohodka. Zato morate za primer, da bi postali trajno nezmožni za delo, za finančno varnost poskrbeti sami. Ena od možnosti je sklenitev Dodatnega zavarovanja za delovno nezmožnost.

Marsikdo se sicer zaveda, da bi ob bolezni ali nezgodi, zaradi katere bi postali delovno nezmožni, s svojimi financami preživel zelo kratko obdobje. Vendar je zanimanja za zavarovanje te nevarnosti premalo.

Številni so zmotno prepričani, da bo zanje v tem primeru poskrbela država. Žal ni tako. Z zaostrovanjem pogojev upokojevanja se znižujejo tudi invalidske pokojnine. V letu 2021 je povprečna neto invalidska pokojnina v Sloveniji znašala zgolj 563,80 EUR oziroma 44 % povprečne neto plače.

Osebna izkušnja je najbolj prepričljiva

Soočenje z začasno ali trajno nezmožnostjo za delo je tisto, ki povečuje ozaveščenost ljudi o pomenu in nujnosti zavarovanja.

Poglejmo primer Miha, ki bi bil lahko vaš prijatelj, partner, sorodnik …

Miha je star 40 let in dela kot prevajalec. Sklenil je Dodatno zavarovanje za začasno delovno nezmožnost, za katero plačuje mesečno premijo 17,50 EUR. Izbral je vsoto, ki omogoča 500 EUR mesečne rente. Zaradi bolečin v hrbtenici ni mogel opravljati svojega dela in je bil bolniško odsoten 10 mesecev. Prejel je izplačilo v višini 500 EUR za vsak mesec odsotnosti od 2. meseca naprej (za prvi mesec delovne nezmožnosti se izplačilo rente ne prizna), torej skupno 4.500 EUR.

Dodatno življenjsko zavarovanje za delovno nezmožnost

Izplačilo iz zavarovanja vam zagotavlja finančno varnost, če zbolite oziroma se poškodujete v nezgodi in zato začasno ali trajno postanete nezmožni za delo.

Vam in vašim bližnjim omogoča kritje enkratnih večjih stroškov za prilagoditev bivanjskega okolja, morebitnih stroškov zdravljenja, stroškov oskrbe na domu, rednih življenjskih stroškov, izdatkov, povezanih z uresničevanjem življenjskih ciljev otrok …

Dodatno zavarovanje za delovno nezmožnost lahko priključite tudi naknadno k nekaterim oblikam osnovnega življenjskega zavarovanja.

Začasna ali trajna delovna nezmožnost?

V okviru Dodatnega zavarovanja za delovno nezmožnost lahko izberete kritje za začasno ali trajno delovno nezmožnost, ali pa se odločite za obe kritji hkrati.

Začasna delovna nezmožnost

Začasna delovna nezmožnost je nezmožnost v primeru katerekoli bolniške odsotnosti, ki je posledica nezgode ali bolezni in traja več kot en mesec.

 Če je izbrano to kritje, zavarovanje krije delno izgubo dohodka osebam, ki so odsotne z dela, ker zaradi bolezni ali nezgode ne morejo opravljati delovnih nalog. Kritje za začasno delovno nezmožnost je mogoče skleniti za zavarovalno vsoto v višini od 100 do 3.000 EUR.

Trajna delovna nezmožnost

O trajni delovni nezmožnosti govorimo, ko oseba zaradi bolezni ali nezgode izgubi sposobnost opravljanja osnovnih življenjskih sposobnosti (izguba vida, sluha, govora, sposobnosti hoje, sposobnosti hoje po stopnicah …).

Na voljo sta 2 paketa:

• Paket 1, ki vključuje kritje invalidnosti I. kategorije, ki nastane kot posledica bolezni ali nezgode, ki ni povezana z duševnimi boleznimi, ali trajno izgubo najmanj ene izmed osnovnih življenjskih sposobnosti.
• Paket 2, ki vključuje kritje invalidnosti I. kategorije, ki nastane kot posledica bolezni ali nezgode, ki je povezana z duševnimi boleznimi, ali trajno izgubo najmanj ene izmed osnovnih življenjskih sposobnosti.

O priključitvi dodatnega zavarovanja  se posvetujte s svojim zastopnikom ali s svetovalcem za življenjska zavarovanja.

Dodatno zavarovanje za delovno nezmožnost poteče pri 65. letu starosti. Zavarovalna doba tega zavarovanja je torej lahko krajša ali enaka zavarovalni dobi obstoječega življenjskega zavarovanja, h kateremu ga dodajate.

Več o zavarovanju si preberite tukaj.