Varčevanje: Generacije imajo različne prioritete

Ljudje imamo večinoma omejena denarna sredstva za svoje potrebe. Ko se te združijo z  najpoglavitnejšima psihološkima potrebama – varnostjo in stabilnostjo –, je varčevanje pravzaprav edina cesta, ki vodi k doseganju ciljev.

Bistven je cilj!

In prav cilji so tisti, ki v veliki meri določajo uspešnost varčevalnega načrta. V raziskavi univerze Ohio State so ugotovili, da kar 66 odstotkov tistih, ki imajo zastavljene cilje, varčuje, medtem ko varčuje precej manj tistih, ki denar hranijo za še nedoločen cilj.

Najpogostejši razlogi za varčevanje so po podatkih Evropske centralne banke (ECB) ustvarjanje varnostne rezerve za nepričakovane izdatke, temu pa sledijo varčevanje za otroke in pokoj, za povišanje standarda, varčevanje za prihodnje vlaganje ter za pridobivanje občutka neodvisnosti in ponosa.

Toda cilji se bistveno razlikujejo glede na razpoložljivo stanje. Prebivalstvu z najnižjimi prihodki uspe prihraniti za vsakodnevne potrebe, srednji sloj poleg tega varčuje še za varnost, pokojnino in otroke, le najvišji sloj pa tudi za izboljšanje standarda.

Slovenci – varčevalci

Po podatkih Statističnega urada RS ima vsaka druga družina na svojem računu takoj dostopnih približno 600 evrov za nepričakovane izdatke. In velja, da večina Slovencev varčuje predvsem za varnostno rezervo, če se zgodi kaj nepričakovanega. Še vedno pa premalo razmišljamo o dodatni pokojnini in varčevanju za otroke.

Denar najintenzivneje hranimo v bankah, šele v zadnjih letih se vse bolj obračamo k naložbenim življenjskim zavarovanjem. To je seveda smotrno, saj ekonomisti opozarjajo, da brez varčevanja težko takoj ublažimo nepričakovane finančne padce.

Slovenci smo leta 2013 mesečno privarčevali 14,4 odstotka razpoložljivih prihodkov, povprečje 28 držav EU-ja pa je 11 odstotkov.

Varčevanje se preobraža

Za kakšne potrebe varčujemo, je v veliki meri odvisno od potreb, želja in ciljev, ki se v različnih življenjskih ciklih bistveno razlikujejo. Obdobje do 35. leta je namenjeno akumulaciji, obdobje do 65. leta je čas, v katerem se finančno stanje konsolidira, pokoj pa velja za čas porabe prej pridelanega.

Kako varčujemo v različnih obdobjih

Po podatkih Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), katere članica je tudi Slovenija, tako ljudje v večini razvitih držav glavnino prihrankov sicer res ustvarijo med 30. in 65. letom, svoj vrh pa varčevanje praviloma doseže okoli 55. leta starosti.

Toda – morda v nasprotju s pričakovanji – stopnja varčevanja v pokoju ne upade drastično. Takrat delež razpoložljivih prihodkov, ki jih posamezniki namenijo varčevanju, kvečjemu upade na raven, ki jo dosegajo mlajši od 35 let.

Strokovnjaki s harvardske univerze so ugotovili, da naj bi se s podaljševanjem življenjske dobe in vse boljšim zdravjem pri vseh starostnih skupinah povečevalo tudi varčevanje.

Varčevanje mladih

Mladi do 30. leta praviloma varčujejo za finančno in socialno stabilnost. A ker je med mladimi Slovenci več kot tretjina brezposelnih oziroma so na trgu dela zaradi pomanjkanja izkušenj še vedno relativno slabše plačani, nimajo toliko sredstev za varčevanje. Tudi sicer porabijo precej malo, zato ni presenetljivo, da ta starostna skupina varčuje najmanj, največ denarja pa med vsemi skupinami porabi za zabavo in izobraževanje.

Ekonomist Mauro Baranzini poroča, da v zahodni Evropi že mlade družine privarčujejo velik delež svojih prihodkov. Meja, ko začnejo mladi razmišljati o dolgoročnem varčevanju, se tako intenzivno pomika v mlada leta.

Varčevanje v zreli dobi

V obdobju od 30. leta do pokoja imamo praviloma največ finančnih prihodkov, a hkrati tudi izdatkov za nepremičnine, druge večje nakupe in družino. Tako začnemo razmišljati o varčevanju za finančno stabilnost, mnogi pa intenzivno mislijo tudi na prihodnost svojih otrok ter plačevanje šolnin.

Varčujemo tudi za varno življenje v pokoju. Vse bolj je namreč jasno, da bomo živeli dlje in bodo zato tudi naše potrebe v pokoju večje. Hkrati ne moremo računati na absolutno stabilnost zaposlitve, česar se, če sodimo po raziskavah, Slovenci dobro zavedamo. Vse to so dejavniki, ki populacijo, staro med 30 in 65 let, navajajo h kar se da intenzivnemu varčevanju.

V pokoju varčujemo ali porabljamo?

V pokoju je večina ljudi že preskrbljena z osnovnim premoženjem in ne skrbi več za otroke. Prav tako imajo relativno manj potreb za največje življenjske izdatke. S prihranki in varčevanjem si po eni strani lahko privoščijo to, česar si v delovni dobi niso mogli.

Treba pa je upoštevati, da ima kar tretjina slovenskih upokojencev podpovprečno pokojnino. Četudi v Sloveniji osnovne zdravstvene storitve niso plačljive in so upokojenci – recimo v primerjavi z Američani – bolj razbremenjeni, pa morajo bistveno več denarja in prihrankov kot mlajši investirati tudi v dodatne zdravstvene storitve. Zato je varčevanje tudi v pokoju pomembno.

Podatki univerze v Dartmouthu nakazujejo, da upokojenci varčujejo tudi za razbremenitev potomcev in za občutek ponosa ob prenosu premoženja nanje.

Pravi čas za varčevanje

Odločitev, da bomo varčevali po svojih zmožnostih, je v vsakem življenjskem obdobju vedno prava, zato ker ne živimo od danes do jutri ter smo odgovorni za lastno prihodnost in prihodnost svoje družine. Tako se v imenu prihodnjega zadovoljevanja svojih potreb trudimo potiskati v ozadje trenutne impulzivne odločitve in varčevati. Privarčevana sredstva bomo morda morali porabiti že jutri ali pa nas bodo varno počakala do pokoja.

Z vlagateljskim kalkulatorjem preverite, kako pridete do želenega cilja in koliko lahko privarčujete s svojimi sredstvi.