Živela bosta skupaj. Kako združiti finance?

Nedavna raziskava Citibanke je namreč pokazala, da je 57 odstotkov ločenih parov navedlo finance kot glavni vzrok za njihovo ločitev. 65 odstotkov poročenih parov pa priznava, da se redno prepirajo zaradi denarja. Zato se temeljito pogovorita in najdita pravo rešitev za vajine denarne zadeve.

Koliko denarja potrebujeta?

Začnita z iskrenim pogovorom o vajinih mesečnih prilivih in odlivih, morebitnih dolgovih, o premoženju, ki ga morda imata, koliko denarja zaslužita. Potem sestavita seznam rednih mesečnih stroškov, ki naj vključuje vse zgoraj našteto, kot so računi, odplačevanje morebitnega kredita, izdatki za hrano, oblačila, ne pozabita vključiti tudi stroškov, ki morda niso mesečni, kot denimo zavarovanja. Ko imata seznam narejen in usklajen, določita mesečni proračun, ki ga potrebujeta za vajino gospodinjstvo. Sedaj je tudi čas, da jasno določita, kdo od vaju bo za kaj finančno odgovoren. Ali si bosta račune delila ali bo za račune odgovorna le ena oseba? Kdo bo imel nadzor nad tem, da se držita določenega proračuna in namenjata dovolj denarja za varčevanje? Odločita se, kaj je vama najbolj smiselno. Red. prof. dr. Darja Kobal Grum, predstojnica Oddelka za psihologijo na ljubljanski univerzi, pravi:  »Pomembno je, kakšen odnos imata partnerja do financ in do denarja nasploh. Če se njuna stališča ujemajo, imata več možnosti, da vodita skupno gospodinjstvo tako, da se ne pogajata o tem, kdo bo več ali manj prispeval v skupno blagajno.«

Skupni račun ne gre

V Sloveniji skupnega bančnega računa ni mogoče odpreti. Imetnik računa je lahko samo ena oseba, medtem ko je druga lahko v vlogi pooblaščenca. Torej, kot imetnik računa lahko pooblastite svojega partnerja za razpolaganje z vašim osebnim računom in to pooblastilo potem velja do preklica.

V Gorenjski banki so nam pojasnili, da v tehničnem smislu to sicer ni skupni račun, vsebinsko pa med obema oblikama skorajda ni razlike. Pooblastila imetnika in pooblaščenca pri razpolaganju z računom so namreč enaka, razlika je samo v tem, da pooblaščenec računa ne more zapreti, imetnik pa ga lahko. Povsem enako velja za varčevalni račun.

Že zato, da bi se izognili odločanju, kdo od obeh partnerjev bo imetnik in kdo pooblaščenec, se je pametno odločiti za tako imenovano »navzkrižno pooblastilo«. To pomeni, da imata partnerja sicer vsak svoj bančni račun, hkrati pa imata oba tudi pooblastilo za upravljanje z računom drug drugega. Navzkrižno pooblastilo priporočajo tudi v Gorenjski banki, saj to po eni strani zagotavlja, da je vloga partnerjev pri skupnem finančnem načrtovanju enakovrednejša, posebej dobrodošlo pa je v primeru, ko eden od partnerjev zaradi nezgode, bolezni ali kakršne koli druge nepredvidene situacije do svojega računa ne more dostopati.

Skupno življenje seveda pomeni skupen dom, s tem pa običajno tudi premislek o potrebnem posojilu in posojilni zmožnosti partnerjev. Gorenjska banka omogoča, da za isto nepremičnino pri najemu stanovanjskega posojila sodelujeta ne le oba partnerja, pač tudi njuni ožji družinski člani. Celotni znesek posojila se tako lahko razdeli na več manjših, obvladljivejših posojil, opazno nižji pa so tudi stroški najema posojila, saj jih banka obračuna samo enkrat in ne za vsako posojilo posebej. 

Skupne finance - skupno varčevanje

Dr. Kobal Grumova pravi, daj je medsebojno zaupanje odločilnega pomena. »Če drug drugemu zaupata, gre lažje.« Skupno varčevanje ima vsekakor veliko prednosti, a ni brez slabosti, predvsem če se zgodi, da se zveza ne obdrži. Bolj podrobno smo pogledali možnost skupnega upravljanja sredstev v skladih, kjer smo se za pomoč obrnili na Triglav Sklade in naša življenjska zavarovanja.

V Triglav Skladih pravijo, da so prednosti ene pristopne izjave k izbranim skladom naslednje:

• Skrajša operativne procese ob pristopu in ob drugih transakcijah, kot so prenosi, prodaje, davčne napovedi. 
• Olajša izbiro vzajemnih skladov in omogoči, da se za družino oblikuje portfelj, ki najbolj ustreza potrebam in finančnim ciljem. Izognemo se podvajanju posameznih naložb v individualnih portfeljih vsakega partnerja.
• Vsi obračuni vplačil in prenosov se nanašajo zgolj na en portfelj, brez nepotrebnega seštevanja finančnih sredstev vsakega partnerja posebej.

Tudi tu se bosta morala odločiti, kdo bo sklenitelj pristopne izjave in kdo pooblaščenec. Imata pa skoraj enake pravice razpolaganja s privarčevanimi sredstvi. Oba lahko enakovredno vplačujeta v izbrane sklade, izvajata prenose ali prodaje sredstev. Bistvena razlika je v tem, da je imetnik tega premoženja tisti od partnerjev, ki je sklenil pristopno izjavo, zato premislita kdo od vaju to bo.  Ustvarjen dobiček namreč vstopa tudi v odmero davka na kapitalski dobiček vlagatelja, ne pa pooblaščenca. Ob zaključku varčevanja se sredstva ob prodaji lahko izplačajo na vlagateljev bančni račun, ki je naveden na pristopni izjavi, ali na bančni račun drugega imetnika, če se vlagatelj s tem strinja. Tu lahko kot pri vsakem pooblastilnem razmerju nastane težava, če se partnerja odločita, da gresta vsak na svoje.

Skupna življenjska zavarovanja

Lahko se odločita tudi za skupna vzajemna življenjska zavarovanja, kjer sta lahko obe zavarovani osebi tudi zavarovalca ali pa je zavarovalec samo ena izmed njiju. Če sta zavarovalca dva, potem pravice v zvezi z zavarovanjem uveljavljata skupaj (zvišanje zavarovalne vsote, mirovanje, predujem,…). Primerna so za partnerja, ki imata skupen kredit, saj je potrebno kredit poplačati samo enkrat in tako za pokritje kredita zadostuje samo ena zavarovalna vsota za primer smrti. Tudi v primeru drugih skupnih interesov (otroci, skupno podjetje,…) so vzajemna zavarovanja dobra rešitev, ki ob morebitni smrti ene od zavarovanih oseb zagotavlja sredstva za ohranitev družinskega standarda ali pa za nadaljnji razvoj podjetja.

Obenem so cenejša oblika zavarovanja, kot da bi se vsaka izmed oseb zavarovala posamezno, zavarovalna vsota za primer smrti je namreč samo ena in se izplača ob smrti prve od zavarovanih oseb, polica v tem primeru preneha. Tudi sklenitev zavarovanja je enostavnejša, saj se izpolni samo ena ponudba, določi se višina samo ene zavarovalne vsote, plačuje se samo eno premijo, kar pomeni samo eno položnico ali eno direktno obremenitev. Če vzajemno zavarovanje obsega tudi varčevanje, potem so sredstva obeh oseb na skupnem osebnem računu zavarovalne police. Dodatna zavarovanja pa lahko izbira vsaka oseba zase in jim tudi določi različno zavarovalno vsoto.

Zagotovo smo vam našteli veliko stvari o katerih je dobro premisliti, zato si za pogovor o vajinih financah vzemita dovolj časa. Potem pa seveda začnita načrtovati tudi bolj zabavne začetke skupnega življenja – nakup pohištva in vselitveno zabavo.