Hitro ali počasi?

Večje kapacitete baterij

Proizvajalci pametnih telefonov so že lani dali precej večji poudarek napredku polnjenja in izkoriščenju prostora, ki ga ponujajo ohišja. Zagnanost so na srečo ohranili v pandemijskem letu.

Tako zdaj v večini mobilnih naprav srečujemo konkretno večje kapacitete baterij kot še pred dvema ali tremi leti. Tudi 5000 mAh ni več nič neobičajnega, medtem ko je bilo to nekoč skoraj gromozansko veliko. Celo zunanje baterije (t. i. powerbanki) so pogosto imeli manj zaloge. Še bolj kot »nasičenost« celic pa so napredovali tako žični kot brezžični načini vračanja energije vanje oziroma polnjena.

Pomemben je tudi polnilnik

Še nedolgo tega ob nakupu telefona niti nismo bili pozorni na to, kakšen polnilnik je priložen v škatli, ali koliko bi lahko pohitrili polnjenje, če bi dokupili zmogljivejšega. Kar nekako smo bili navajeni, da postopek traja dve uri ali še dlje, in da je najbolj smiselna taktika napravo čez noč pustiti priklopljeno na polnilnik.

Odprta protokola Quick Charge in Power Delivery sta že omočila višje napetosti in več toka, kar pomeni višjo moč in s tem hitrejše polnjenje.

Nakar so proizvajalci začeli razvijati še svoje lastne rešitve, ki med seboj na žalost v večini primerov niso združljive, omogočajo pa bistveno več od standardiziranih. Tako smo od 30 ali 33 W, kar je danes že nekakšna spodnja meja za oznako hitro polnjenje (določeni proizvajalci, med njimi Apple in Google, sicer kot »hitre« še vedno hvalijo polnilnike z 18 W moči), ponekod prešli že na 45 W ali celo 65 W, kot je običajno pri tankih in lahkih prenosnikih. Prihajajo pa prvi telefoni z več kot sto vatnim polnjenjem.

Pri izbiranju telefona preverite, kaj omogoča priloženi polnilnik, saj se uporaba lahko povsem spremeni, če baterija pridobi več kot polovico napolnjenosti v pol ure ali še hitreje.

Hitro polnjenje baterije

S tehničnega vidika hitrejše polnjenje ne pomeni zgolj višanja napetosti in toka, temveč tudi določene prilagoditve v samem telefonu in pri bateriji, sicer bi lahko obstajala nevarnost za kakšno nesrečo. Navsezadnje gre za kemijo in poznamo primere, ko so baterije tudi zagorele.

Za lažje sprejemanje takih količin energije so pri telefonih s super hitrim polnjenjem fizično razdeljene na dvoje. Imajo hladilno komoro, okrog pa je deset ali več tipal, ki skrbijo, da se ne dogaja kaj čudnega s tokom in da polnilnik zmanjša napetost, če temperatura preveč naraste.

Mnogo uporabnikov se ob tem sprašuje, kako bo z baterijo pri tako hitrem dodajanju energije na dolgi rok. Zagotovo konstantno obremenjevanje z višjimi napetostmi nekaj prispeva k hitrejšemu »staranju« in s tem izgubljanju maksimalne kapacitete.

Kot pa bomo pojasnili v nadaljevanju, uporabnik največ naredi, če se izogiba polnjenju čez 80 ali 90 odstotkov, ki je za baterijo najbolj obremenjujoče.

Kadar se ne mudi, morda vseeno ni odveč priključiti mobilnika na počasnejši polnilnik. Sicer pa z jutranjo ali večerno rutino s približno polurnim hitrim polnjenjem (do dobrih 80 odstotkov) ni nič narobe.

Povečujejo se tudi hitrosti brezžičnega polnjenja

Povečujejo se tudi hitrosti brezžičnega polnjenja (Qi), kjer bil do nedavnega standard 5 W in še zdaj marsikje, denimo v avtomobilih, srečujemo polnilnike, ki ne zmorejo več od tega. Mnogi telefoni pa podpirajo že 10 ali 15 W, iPhone denimo 7,5 W, so pa nekateri (določeni modeli znamk Huawei, Oneplus, Xiaomi …) s še višjimi številkami.

Brezžično ali induktivno polnjenje sloni na prenašanju energije po zraku s pomočjo tuljav v polnilniku in telefonu, zaradi česar nastajajo precejšnje izgube. Te pa se odrazijo tudi kot toplota. Zato je proces hitrega brezžičnega polnjenja prav tako priporočljivo aktivno hladiti in v ta namen imajo tovrstni polnilniki (podstavki) vgrajen ventilator.

Brezžično polnjenje je najbolje uporabljati za dodajanje desetih ali dvajsetih odstotkov med delom v pisarni ali med vožnjo.

Optimizirano polnjenje baterije

Vse več telefonov v programski opremi dobiva možnost t. i. optimiziranega polnjenja baterije.  Najdete ga v razdelku »Baterija« oz. »Akumulator« v nastavitvah telefona. Kadar je vključen, s pomočjo spoznavanja uporabnikovih navad in upoštevanja časa prilagaja, kako se polni telefon.

Gre predvsem za nočno polnjenje, da se to ne zaključi prehitro in potem polnilnik ne dodaja stalno nove energije po kapljicah, ko telefon v mirovanju malce izgubi pri napolnjenosti.

Zato optimizacija ne izvede celotnega polnjenja v enem koraku. Najprej namreč napolni baterijo do 80 odstotkov, potem pa počaka in znova začne polniti takrat oziroma že proti jutru, da pride do popolne napolnjenosti malo preden uporabnik prvič seže po telefonu in ga sname s kabla.

Sčasoma, ko spoznava uporabnikovo rutino, ure postajajo še bolj natančne, kot so na začetku.

Nekateri telefoni omogočajo še nastavitev, da se lahko baterija maksimalno napolni zgolj do 90 ali celo samo 80 odstotkov.

Polnjenje čez noč bateriji škoduje

S prejšnjim odstavkom smo že nakazali, da klasično priklapljanje čez noč in vsakokratno polnjenje do stotih odstotkov za baterijo v telefonu nista najbolj zdrava. Podobno kot je pri človeku bolje, če večkrat na dan poje po malo, kot da se enkrat popolnoma »nabaše«, tudi litij-ionski bateriji oziroma kemični sestavi v njej prija postopno polnjenje ter izogibanje siljenju do popolne napolnjenosti in popolni izpraznitvi.

Tako popolna napolnjenost kot popolna izpraznitev pripomore k temu, da baterija izgublja svoje začetne lastnostni.

Za njeno dobro kondicijo jo je po dognanjih strokovnjakov najbolje ohranjati med 30 in 80 odstotki napolnjenosti. Še bolje bi bilo med 50 in 70 odstotki, a to je za večino uporabnikov nepraktično. Toda vseeno, ne čakajte, da odstotek pade pod 30, preden napravo priključite na napajalnik, in jo izklopite z njega, ko pride do 80 ali morda malo čez.

Še posebej pridobivanje zadnjih desetih odstotkov napolnjenosti, ki tudi poteka precej počasi, je bolj obremenjujoče za kemijo v bateriji. Najbolje se mu je izogibati.

Segrevanje telefonov pri polnjenju ni neobičajno

Omenjali smo že segrevanje telefonov tako pri hitrem žičnem kot pri brezžičnem polnjenju. To ni nič neobičajnega in zaradi tega ni treba pretirano skrbeti, razen če bi bila naprava na otip res vroča, potem bi bil to lahko znak, da je nekaj narobe in da je morda čas za obisk servisa.

Če telefon postane topel ali celo vroč med uporabo, ko ni priključen na napajalnik, pa je odvajanje toplote signal, da glavni procesor deluje s polnimi zmogljivostmi. Med igranjem (grafično zahtevnih) iger, snemanjem videa 4 K ali celo 8 K, pa tudi med poganjanjem kakšnih drugih aplikacij ni tako obnašanje nič nenavadnega.

Če pa telefon bolj ali manj miruje, a se vseeno segreva, je treba ugotoviti, katera aplikacija ali proces teče v ozadju in zakaj se to dogaja. To poznamo že z osebnih računalnikov in telefoni glede tega niso dosti drugačni, četudi imajo aplikacije nekaj manj »svobode«, do česa lahko dostopajo in kako se lahko zaganjajo v ozadju v primerjavi z računalniškimi programi, pa tudi operacijski sistem, najsi bo Android ali iOS, običajno skrbi, da katera ne porablja preveč sistemskih virov.

Najbolje je skrb za pravilno delovanje prepustiti operacijskemu sistemu. Če kljub temu določena aplikacija povzroča segrevanje in prekomerno porabljanje baterije, pa je treba ukrepati.

Na pametnih telefonih je veliko podatkov, zato preverite, kako lahko zmanjšati možnosti vdora v telefon.