Depresivni zaradi interneta in družbenih omrežij?

Številni današnji poklici zahtevajo vsaj osnovno tehnološko pismenost. Računalniki so povsod, nenazadnje v obliki pametnih telefonov že v vsakem žepu oziroma torbi. Pretirana uporaba pa je po mnenju nekaterih kriva za porast depresivnih motenj in tesnobe, zlasti če naprave uporabljamo po več ur na dan.

Tesnoba je naravni odziv človeka na nevarnost, ki nam je tekom evolucije pomagala pravočasno ubežati pred plenilci in drugimi nevarnostmi. Tovrstne naravne grožnje smo v dobršni meri ublažili, a hkrati pridobili druge sprožilce, kot so skrb za denarne zadeve, zdravstvene težave, družinska razmerja in še nešteto drugih dejavnikov, ki jih ne manjka v sodobnem življenju.

Resno postane tisti trenutek, ko je odziv nesorazmeren dejanski nevarnosti, s katero ste soočeni. Takrat začnemo govoriti o duševnem stanju, ki lahko zahteva celo zdravljenje.

Ameriško stanovsko združenje psihologov (APA) tesnobo opisuje kot počutje z značilnimi občutki napetosti, zaskrbljenimi misli in opaznimi spremembami telesnih znakov, predvsem krvnega tlaka, hitrosti bitja srca, omotičnosti in podobno.

Splet - dvorezni meč?

Splet je zakladnica informacij. Nikdar v zgodovini jih ni bilo toliko ob enkrat na dosegu roke vsakega  posameznika, a prav to preobilje informacij povzroča tudi težave. Možgani se morajo namreč prilagoditi stalnemu pritoku informacij, vsakič, ko je radovednost potešena, pa nas nato nagradijo z odmerkom dopamina, enim od treh hormonov sreče.

Dopamin v nevronih deluje kot živčni prenašalec in poživljajoče vpliva na srce, krvni obtok in presnovo, »mobilizira« pa lahko tudi energijske vire v telesu. Učinek tega je, da smo dejavni, živahni in dobre volje. Prav tako spodbuja mišljenje. Ko se ga sprošča veliko, pa lahko to vodi v čezmerno domišljijo, ki se kaže tudi v kratkotrajnih dnevnih sanjarijah. Preveliko pomanjkanje dopamina lahko povzroča nemotiviranost, brezvoljnost, tudi čustveno praznino.

Kot trdijo vedenjski psihologi, splet oblikuje z dopaminom povzročeno zanko, katere učinek je takojšnje zadovoljstvo, ki še podkrepi našo željo po iskanju in preživljanju časa na spletu.

Nekatere raziskave kažejo, da je uporaba interneta povezana z depresijo, vendar ne vemo, kaj je na prvem mestu - da internet privlači depresivne posameznike ali da je depresija posledica uporabe spleta. Za odvisnika od interneta je značilno pretirano »visenje« na internetu in pretiran strah, da ta morda ne bo na voljo. Pogosto so lahko zato pretirano utrujeni, čeprav niso bili fizično aktivni, v skrajnih primerih pa pride do pogostih nihanj v razpoloženju.

Velika težava so pametni telefoni

Tehnično gledano je zasvojenost s pametnimi telefoni del zasvojenosti z novimi tehnološkimi novotarijami in internetom. Mnogim je dobro poznan občutek tesnobe, ki jo občutijo zaradi založene ali celo izgubljene naprave, da o drugih težavah pretirane rabe ne govorimo.

Zasloni pametnih telefonov namreč sevajo modro svetlobo, ki lahko slabo vpliva na spanec, medtem ko sama uporaba, podobno kot smo omenili pri internetu, povzroča depresijo pri uporabnikih obeh spolov.

Podobno kot pri odvisnosti od opojnih snovi gre namreč tudi pri odvisnosti od pametnih telefonov za poskus izboljšanja razpoloženja z njihovo uporabo.

Nenehno preverjanje in pošiljanje sporočil ter objavljanje na družbenih omrežjih je izhod v sili čustveno nestabilnega posameznika, saj vsaj kratkotrajno zagotavlja tolažbo in preseganje resničnih skrbi.

Pogosti uporabniki pametnih telefonov so bolj nagnjeni k slabemu razpoloženju, materializmu in temperamentnemu vedenju, je pokazala raziskava univerze Baylor.

Ali poleg obsedenosti s preverjanjem obvestil podnevi in ponoči v strahu, da ne bi česa zamudili, se vam lahko pogosto pripeti, da posežete po pametnem telefonu, ker sem vam je zdelo, da ta vibrira? Temu bi lahko rekli tudi sindrom fantomskega vibriranja, ko imate občutek, da telefon »vibrira«, tudi ko je v drugi sobi oz. tako daleč, da zvoka v nobenem primeru ne bi mogli slišati.

Gre za podoben sindrom, kot ga občutijo bolniki, ki so jim odrezali kakšno od okončin, pa jo še vedno »čutijo«. Kdor ga ima, meni, da je telefon podaljšek njegovega telesa. Pa to ni šala. Sindrom fantomskega vibriranja se namreč lahko pojavi kar pri dveh tretjinah ljudi, ki veliko uporabljajo telefon.

Razmišljate, da bi svojemu otroku kupili pametni telefon? Preverite nasvete, kako preprečiti, da ga ne bi pametni telefon popolnoma prevzel.

Družbena omrežja vsebujejo veliko sprožilcev tesnobe

Zasvojenost od družbenih omrežij bi lahko omenili tudi kot del zasvojenosti od spleta, vendar jo omenjamo samostojno, saj gre za eno najbolj pogostih oblik odvisnosti v zadnjem času. Tudi tu gre za bežanje od resničnosti, ko zasvojeni pretirano pregleduje profile na socialnih omrežjih, ali je morda na njih kaj novega, in je v stalnem strahu, da ne bi česa zamudil.

Študije so pokazale, da se je odvisnosti od družbenih omrežij znebiti celo težje kot odvisnosti od alkohola in nikotina.

Čeprav imajo družbena omrežja velik potencial združevanja ljudi, je po desetletju uporabe tako popolnoma jasno, da nekaterim povzročijo več škode kot koristi.

Mnogi redni obiskovalci in uporabniki družbenih omrežji namreč svoje življenje nezavedno primerjajo z življenji spletnih prijateljev.

Ljubosumje in celo zavist sta povsem razumljivi čustvi in naraven odziv, vendar nenehna izpostavljenost v skrajnem primeru lahko pripelje do občutka manjvrednosti in poslabšanja duševnega zdravja.

Ključ je v zmernosti

Dilema, ali je zasvojenost s spletom oziroma na splošno s tehnologijami, bolezen ali vsaj psihična motnja, je nedorečeno vprašanje.

Vse večja skupina tehnoloških voditeljev in psihologov opozarja na močan vpliv tehnoloških naprav in na dejstvo, da lahko te med uporabniki povzročijo zasvojenost. Ob istem času pa se pozornost zdravnikov sedaj odmika od kompulzivnega brskanja po spletu in gre v smeri potencialnih nevarnosti za duševno pa tudi fizično zdravje uporabnikom vseprisotnih in stalno povezanih naprav.

Se pa na tem mestu poraja še eno vprašanje, in sicer, ali so za odvisnost res krive naprave, ki imajo moč »omame«, ali gre za nekaj popolnoma drugega? Ali ne gre morda za zahteve sodobne družbe, kjer najprej delamo na svojem delovnem mestu, ko pa gremo domov, se od nas še vedno zahteva, da smo dosegljivi prek elektronske pošte oziroma še na kakšen drug digitalni način? Smo torej odvisni od naprav ali »poročeni« z delom? Ne glede na to, ali gre za eno ali drugo, se bomo morali naučiti, kako se odklopiti od tehnologij. Vsaj za nekaj časa. Drugače ne bo šlo, saj bomo prej ali slej zboleli zaradi preobremenjenosti.

Običajno pravimo, »nisem zasvojen, saj lahko neham, kadar hočem«. Pa res lahko?

Preberite tudi, kako zmanjšati oz. se v čim večji meri izogniti negativnim vplivom tehnoloških novosti, ki lahko vodijo v nomofobijo in FOMO.