Kaj je ChatGPT in kako ga uporabljati?

Kaj je ChatGPT?

Veliki jezikovni modeli, kot stroka imenuje tovrstno generativno umetno inteligenco oz. strojno učenje, so po hitrem postopku postali megauspešnica. Pridobili so stotine milijonov uporabnikov, omogočili nova delovna mesta (npr. pisanje ustreznih vprašanj za ChatGPT) in marsikoga spodbudili k razmišljanju, kdo vse bi s tem lahko pridobil ali celo ostal brez dela, ker ga bo nadomestil »stroj«.

Tovrstne apokaliptične napovedi verjetno lahko še malo počakajo, kajti tudi v najnovejši različici ima omenjeno orodje še vedno dovolj omejitev, da ne more kar vsevprek nadomestiti pisateljev, pesnikov, novinarjev, sestavljavcev govorov in še koga, ki se ukvarja z jezikom. Tudi ne programerjev in drugih, katerim prav tako sicer lahko pomaga ali »hodi v zelje.« Podobno velja za storitve, ki znajo ustvarjati v grafičnem svetu, denimo Midjourney.

Ves čas se je treba zavedati, da je ChatGPT le orodje, kot je denimo navigacijska aplikacija. Lahko pomaga in marsikaj olajša, toda še vedno se je treba znati znajti tudi brez nje.

Kako deluje ChatGPT?

Jezikovni modeli delujejo na principu preučevanja množice obstoječih besedil. Na osnovi teh podatkov, ki jih zajamejo algoritmi strojnega učenja, nato lahko ChatGPT in podobna orodja pišejo nova besedila. Vendar v resnici ne naredijo ničesar novega, vse je pobrano in reciklirano od nekod, po možnosti v čim bolj pravem kontekstu.

Sprva lahko izpade zelo impresivno, sčasoma pa vidimo, da je precej ponavljanja in enakih vzorcev. Kdor jih denimo uporablja za pisanje objav na družabnih omrežjih, bo hitro opazil, da so vsa narejena po istem kopitu in brez prepotrebnega navdiha, domišljije ter raznovrstnosti.

Za šolske potrebe sta ChatGPT in klepetalnik Bing vseeno lahko koristni orodji. Po eni strani znata hitro izpisati povzetke in poudarke o skoraj kakršni koli temi, kar olajša iskanje, saj denimo klasični spletni iskalniki (v katere tudi že integrirajo tovrstno umetno inteligenco) večinoma še vedno dajo seznam povezav, ne pa že pripravljenega materiala.

Po drugi strani je tak način tudi lahko precej hitrejša pot do daljšega besedila ali iskanja odgovorov na vprašanju v testu, kar se bo komu lahko zdelo kot goljufanje. Vendar je treba tako besedilo še precej urediti in izboljšati, pa tudi preveriti vse navedbe v njem.

Umetni inteligenci lahko prepustimo duhamorni del naloge, ne smemo pa prenehati misliti s svojo glavo.

Kako je s točnostjo informacij?

Poglavitna težava ChatGPT-ja je v njegovi točnosti informacij in interpretacij. Ta je namreč pogosto šokantno nizka, nekateri ga označujejo kar za »lažnivega kljukca«. To zagotovo ni posledica kakšne namere, temveč prej slabih vhodnih podatkov in tudi vprašanj. Zato pogosto na predavanjih o tem slišimo omembo načela »smeti noter, smeti ven« (angl. Garbage in, garbage out), kar pomeni, da s slabimi podatki dobimo slabe rezultate.

Poudarki v odgovorih tovrstnih orodij so lahko zaradi zavajajočih ali celo namerno lažnivih virov, ki so v procesu strojnega učenja dobili visoko prioriteto, povsem napačni, nepravilni, izmišljeni, zavajajoči, a predstavljeni kot trdna resnica.

Ko mu v naslednjem odgovoru predočimo prava dejstva, se bo ChatGPT sicer opravičil, vendar nam to ne bo dosti pomagalo. Vsak njegov odgovor je treba vzeti z veliko dozo skepse in vse dodatno preveriti. Mogoče bo v nekaterih primerih celo vseeno treba opraviti svojo lastno raziskavo in na klasičen način narediti povzetek.

Kako uporabljati ChatGPT?

To seveda ne pomeni, da ni v veliko pomoč pri učenju in odkrivanju novega. Povsem si predstavljamo spraševanje namesto listanja po enciklopediji ter tudi tipkanja podobnih vprašanj oz. gesel v spletni iskalnik. Težava, ki se tu lahko pojavi, je podobna kot pri drugih digitalnih storitvah, ki nas zelo hitro potegnejo vase in tudi zasvojijo do te mere, da jih uporabljamo neprestano. Prehudo zapiranje v digitalni svet nikoli ni dobro, še posebej pri otrocih, če se potem iz tega ne znajo izklopiti oz. to počnejo ob vsaki priložnosti.

ChatGPT naj ne bo postrešček, ki ves čas dela namesto šolarjev, in predvsem naj ne postane orodje za goljufanje v šoli.

Eno od področij, kjer to orodje vsekakor lahko pomaga, je izboljševanje veščin pisanja daljših besedil, komuniciranja ter javnega nastopanja. Tudi v slovenščini zna oblikovati besedila v pravem slogu glede na namen, zato se lahko od njega učijo pisanja tisti, ki ga še niso vešči.

Smiselno je, da si s tem pomagajo in se čim več naučijo, ter potem delajo pretežno samostojno, ne da se naučijo zgolj po najlažji poti priti do (kakršnega koli) rezultata. Kot rečeno ChatGPT je orodje, ki ga je treba uporabljati na pravi način in takrat, ko lahko nekaj olajša, sicer pa je najbolje pokazati lastno znanje in veščine.

Težave z dostopnostjo

To nas pripelje tudi k naslednjemu potencialnemu problemu. Kdor se bo preveč navezal na ChatGPT ali kakšno drugo podobno storitev, bo odvisen na milost in nemilost od njene dostopnosti. Lahko se namreč zgodi, da je kdaj nedostopna oz. ne deluje. To je bilo zaradi navala nanjo dokaj pogosto, prav lahko bi tudi sam ponudnik omejeval dostopnost ali število poizvedb na uporabnika. Povsem mogoč scenarij je tudi postopno in vse večje omejevanje brezplačnega dela funkcionalnosti. Že zdaj denimo ChatGPT najboljše rezultate daje v plačljivi različici, ki je velika večina domačih uporabnikov zagotovo ne bo plačevala.

Spletne storitve prihajajo in gredo, nikoli ne smemo biti preveč odvisni od njihove dostopnosti in nemotenega delovanja.

Previdno z osebnimi podatki

Še na eno nevarnost ne smemo pozabiti. Namreč na to, da so tovrstna orodja nov način, kako od uporabnikov izvleči kar največ osebnih podatkov ali pa vsaj podatkov o njihovih zanimanjih. S tem ponudniki ne samo, da hranijo baze in algoritme za strojno učenje, pri čemer jim vsebina za to priteka samodejno in zastonj, temveč omogočajo zelo natančno profiliranje vsakega posameznika, četudi ponudnik ne ve, kako mu je v resnici ime.

Vendar lahko, kot tudi že marsikatero drugo orodje oz. aplikacija, sestavi njegov profil po spolu, starosti, zanimanjih, konjičkih, navadah in še marsičem, kar pridobi iz drugih virov, ter tako ve več o posamezniku kot njegovi bližnji.

Z otroki se o uporabi ChatGPT-ja pogovorite in jim pojasnite, da naj bodo previdni pri tem, kaj od osebnih podatkov vnašajo v orodje. Več o tem, kako otroka pripraviti na varno on-line življenje, preberite tukaj.

Kaj pa avtorske pravice?

Na koncu omenimo še avtorske pravice. ChatGPT zajema material vsepovprek, ne da bi pridobival dovoljenja avtorjev oz. imetnikov avtorskih pravic. Svoja besedila pa predstavlja kot lastna, avtorska, četudi so večinoma sestavljena ali vsaj navdahnjena z obstoječimi. Za zdaj ni jasnih smernic in še manj zakonov, kako v tem primeru citirati resnične avtorje, navsezadnje orodja tudi ne povedo, kje so našla informacije. Prav ureditev tega področja bo v prihodnosti predstavljala še velik izziv.

Članek izraža stališča avtorja in ne nujno tudi stališč Zavarovalnice Triglav, d.d.