S 5G v novo dobo ali v pogubo?

Kaj je omrežje 5G?

Peta generacija je pravzaprav četrta po vrsti, če štejemo samo digitalno zgodovino mobilnih omrežij. Sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja smo dobili omrežja GSM, ki so jim v začetku tega stoletja sledila 3G oz. UMTS, čez nekaj let nadgrajena na vmesno stopnjo (HSPA) in nato v tem desetletju še 4G (LTE).

Že s HSPA oziroma 3G+ se je začel razmah mobilnega interneta, po zaslugi skoraj vseprisotnega LTE pa smo skoraj celotno dostopanje do spletnih vsebin in storitev preselili na telefone.

S 5G pa se bo v omrežje povezala še množica tipal, infrastrukture, mestnih sistemov in nenazadnje avtomobilov, ki se bodo morda celo prevažali naokrog brez voznika.

Koncepti pametnih mest in samovozečih avtomobilov, ki se bodo »pogovarjali« med seboj in z infrastrukturo ob cestah, temeljijo na povezljivosti v omrežja 5G.

Prednosti omrežij 5G

Za komunikacijo med napravami bo peta generacija prinesla več prednosti:

• Omrežja bodo precej bolj robustna, delovala bodo na večjem obsegu frekvenc in tako ponujala večje kapacitete ali večje hitrosti (ali oboje).
• Omogočala bodo ločene komunikacijske poti za povezovanje naprav z napravami in za potrebe domačih uporabnikov, tudi odzivnejša bodo.
• Za marsikatero povezano tipalo, kamero, stikalo ali kaj drugega je pomembno čim daljše, večletno trajanje baterije. Tudi glede tega bo 5G prinesel napredek.
• Nenazadnje pa bo omogočala, da si bodo naprave podatke med seboj sporočile brez vmesnega povezovanja na bazne postaje, komunikacija bo lahko neposredna. To bo še posebej pomembno za promet, parkirišča in nasploh primere, ko se bo treba uskladiti hitro, mogoče v nekaj milisekundah.

Za nas iz mesa in krvi bo nova tehnologija prav tako prinesla nekaj bombončkov, a morda ne tako pomembnih, da vsaj še nekaj časa ne bi mogli preživeti brez njih. Poleg tega vsaj v Sloveniji 5G še ni tako blizu, saj bo Agencija za komunikacijska omrežja in storitve verjetno do konca leta šele objavila razpis za prve frekvence.

Večinoma se med prednostmi izpostavlja hitrejše pretakanje vsebin z interneta in vanj (še posebej v oblačne shrambe), kar pa je resnici na ljubo že v omrežjih LTE za veliko večino uporabnikov povsem dovolj hitro.

Omrežja 5G bodo omogočala gigabitne hitrosti, a glavni hitrostni prirastek bo na višjih frekvencah, kar pomeni pretežno v mestih in na kratkih razdaljah, blizu baznih postaj.

Peta generacija bo na frekvencah, nižjih od 6 GHz, glede hitrosti prenosa podatkov predstavljala le malenkostno nadgradnjo obstoječih omrežij. Drastično povečanje hitrosti prenosa pa naj bi bilo mogoče, ko in če bodo operaterji začeli postavljati bazne postaje v frekvenčnem območju 24 GHz.

Tam je pasovna širina velika večja, kar pomeni ali izjemno hiter internet za nekaj posameznikov ali pa spodobne hitrosti za veliko več uporabnikov. Slednje bi bilo še posebej koristno za množične prireditve, denimo športne dogodke ali koncerte. Takrat bodo lahko operaterji z več baznimi postajami »omrežili« stadion, dvorano ali trg in začasno ponudili mobilni internet iz znanstvenofantastičnih filmov. Ali pa bodo pri najbolj pogosto uporabljanih lokacijah kar namestili stalna tovrstna omrežja.

Glavna pridobitev nove tehnologije bodo bistveno krajši dostopni časi. Omrežje bo reagiralo v zgolj nekaj milisekundah, zaradi česar se bodo spletne strani in storitve začele nalagati skoraj takoj.

Pomanjkljivosti omrežij 5G

Zaradi višje frekvence so antene veliko manjše, posledično bodo manjše tudi bazne postaje in jih bo zato lažje umestiti v prostor. Vendar pa imajo milimetrski valovi, kot v žargonu imenujejo signale na teh frekvencah, majhen doseg, med sprejemno in oddajno napravo pa ne sme biti nobene ovire.

Zato ne bodo mogli prodreti skozi zidove in bodo tako ta omrežja uporabna zgolj zunaj, ne pa tudi znotraj stavb (denimo v dvoranah ali nakupovalnih središčih), razen če bodo operaterji bazne postaje razpostavili tudi znotraj. Zaradi majhnega dosega je tudi utopično pričakovati, da bi milimetrski valovi oddajali še kje drugje kot v mestnih središčih in na najbolj obljudenih prireditvenih prostorih.

Hiteti z nakupom telefona 5G (nekaj jih je v tujini že na voljo) nima smisla. Za zdaj so precej dražji, energijsko potratnejši in zanje v Sloveniji še ni primernih omrežij.

Strah pred omrežji 5G?

Vpeljevanje tehnologije 5G pa že nekaj časa spremlja ne samo skepsa, ampak kar odkrito nasprotovanje določenih skupin in civilnih pobud, pa tudi precejšnje širjenje strahu po družbenih omrežjih. Vse skupaj je pretežno brez osnove in nima zaslombe v fizikalnih zakonitostih.

Nasprotniki trdijo, da višje frekvence pomenijo večjo nevarnost, češ da bo v zraku več energije in da bo sevanje močnejše. Vendar fizikalni zakoni govorijo, da ne bo razlik.

Radijski valovi na elektromagnetnem spektru tja do infrardeče svetlobe sodijo med neionizirajoče valovanje. To pomeni, da nimajo dovolj energije, da bi iz orbite atoma izbili elektron, ionizirali molekulo ali okvarili verigo DNK. Imajo pa dovolj energije, da premaknejo atom ali ga prisilijo v nihanje. S tega vidika niti milimetrski valovi niso nič drugačni od valovanja, ki ga oddajajo omrežja druge, tretje in četrte generacije mobilne telefonije.

Bazne postaje oddajajo z zelo majhnimi močmi, bistveno manjšimi kot denimo televizijski oddajniki. Pa tudi telefoni, ki jih imamo ob ušesih, lahko uporabljajo milivate, če imajo dober sprejem signala.

Valovanje na višjih frekvencah tudi ne prodre tako daleč kot na nižjih, zato se pri človeškem telesu ustavi, še preden bi šlo v podkožno tkivo, kaj šele v kosti in kam naprej.

Študije in raziskave sicer v približno treh desetletjih množičnega obstoja mobilne telefonije niso dale jasnega in nedvoumnega odgovora na vprašanje, kakšen je vpliv tega »sevanja« na zdravje ljudi. Večini ne škodujejo, kajti če bi, potem bi verjetno že vsi imeli najmanj hude težave ali bi bili že celo pokojni. Vsekakor pa tudi tu pretiravanje ni zdravo.

Pobudniki peticij proti 5G tudi trdijo, da bo zaradi delovanja na višjih frekvencah toliko oddajnikov, da bo vsepovsod »eno samo sevanje.« Kot rečeno, bomo imeli kvečjemu otoke, kjer bo veliko baznih postaj, pa tudi območja, kjer bo več km pokrivala ena sama na 700 ali 800 MHz.

Zato lahko ugotovimo, da se ne bo kaj dosti spremenilo v primerjavi s tem, kar imamo že zdaj, ko so povsod usmerjevalniki za brezžična omrežja Wi-Fi in še vrsta drugih naprav, ki oddajajo elektromagnetno valovanje. Vse te naprave morajo delovati v okviru predpisanih mejnih vrednosti.

Članek izraža stališča avtorja in ne nujno tudi stališč Zavarovalnice Triglav, d.d.