Pravilna uporaba monitorja

Pred spanjem se izogibajte uporabi zaslonov

Svetloba je lahko škodljiva. Seveda ne podnevi, temveč ponoči, saj posredno uravnava notranjo (biološko) uro z vplivom na izločanje hormona melatonina. Ko je nivo hormona visok, spimo, ko pade, se zbudimo. Modra svetloba je neke vrste naravna budilka, kar je razumljivo, saj naj bi se ljudje zbudili, ko je nad njimi modro nebo.

Na izločanje hormona vpliva le ozek frekvenčni pas na modrem delu svetlobnega spektra okoli popolne modre barve. Glavni sprejemnik pa so, kot kaže, vidni živci. Dovolj je že majhna intenziteta modre svetlobe, da spodbudi živce, to pa se pozna na nivoju »spalnega« hormona. Motnje v spanju pa niso nevarne samo zato, ker se počutimo utrujene, temveč lahko posredno prek oslabitve imunskega sistema vplivajo na nastanek vrste bolezni.

V svetlobi sodobnih zaslonov je veliko modrega spektra, kar je posledica principa delovanja. Zato jih eno uro pred spanjem ne uporabljajte, če ne uporabljate rešitev za filtriranje modre svetlobe.

Pravilna uporaba monitorja:  vsakih 15 minut pogled odmaknite

Kratkovidnost je okvara vida, zaradi katere ne moremo izostriti oddaljenih predmetov. Da vidimo ostro, mora očesna leča lomiti svetlobo, da se zbere v majhni točki na površini očesne mrežnice. Če leča lomi premočno, točka ni na površini mrežnice, temveč nekoliko nad (pred) njo. Svetloba se že malo razprši, zato vidimo megleno. Za nastanek tegobe naj ne bi bili neposredno krivi zasloni.

Raziskave so namreč pokazale, da je kratkovidnost posledica zmanjšane količine časa, ki ga preživimo na prostem. Večina znanstvenikov meni, da je razlog sončna svetloba, saj naj bi močna svetloba pripomogla k pravilnemu razvoju očesa.

Druga teorija je povezana s »treniranjem« očesa. Zunaj mora oko nenehno ostriti predmete na različnih, tudi zelo velikih oddaljenostih, v zaprtem prostoru pa je v najboljšem primeru omejeno na nekaj deset metrov.

Ker krivda monitorjev za epidemijo kratkovidnosti ni popolnoma izključena, je priporočljivo, da vsakih 15 minut odmaknete pogled z zaslona in oči usmerite na oddaljen predmet.

Preprečite odboj s površine zaslona

Ko vrednotimo kakovost slike monitorja, je priporočljiv visok kontrast, saj tako črke bolj izstopajo od ozadja. Drugače je, ko nas zanima ergonomija in udobje za oči. Tu je kontrast naš sovražnik. Če na zaslonu vidimo svoj odsev, pomeni, da se svetloba od njega odbija.

Najboljši nasvet, ki vam ga lahko damo, so s stropa spuščene luči, katerih svetloba se odbija od stropa. Če nasveta z lučmi ne morete upoštevati, potem predlagamo , naj bo smer pogleda na zaslon vzporedna z okni, zato ne smejo biti pred ali za monitorjem. Če to ni mogoče, naj bodo zastrta s težkimi zavesami ali žaluzijami.

Odboj z zaslona je kriv, da med delom bolj naprezamo oči, zato se pri nekaterih pojavi sušenje oči. Omilimo ga s pogostim mežikanjem.

Ne preblizu

Iztegnite prst na višini oči in ga počasi približujte. Bližje je, bolj napenjate oči. Dlje je objekt, manj oči trpijo. Na vprašanje, kolikšna je najmanjša razdalja do monitorja, pa je težje podati natančen odgovor. Na razdaljo vplivajo poleg velikosti monitorja tudi posebnosti uporabnika.

Razdalja, pri kateri oči najmanj trpijo, ni pri vseh uporabnikih enaka. V povprečju velja, da je 114 centimetrov, kadar opazujemo objekt v višini oči, oziroma 89 centimetrov, ko gledamo objekt pod kotom 30 stopinj navzdol. Velja pravilo, da dlje kot je v tem primeru monitor, bolje je. Če lahko berete na primer besedilo na monitorju, potem ni predaleč, če ne, pa je bolje, da povečate črke, kot da ga približate.

Kadar prepisujete besedilo, naj bosta papir in zaslon na enaki razdalji, saj bodo oči manj trpele zaradi prilagajanja razdalje med skakanjem pogleda z enega na drugega.

Zakaj je dobro gledati od zgoraj?

Primite vizitko in iztegnite roko. Vizitko približujte najprej očem toliko časa, dokler črke na njej niso zamegljene, in nato brez premikanja glave spuščajte vizitko (roko) navzdol, pri čemer ohranjajte enako razdaljo. Opazili boste, da bodo črke kmalu postale ostre.

Zanimivo je, da nekatera starejša priporočila predlagajo postavitev vrha monitorja v višini oči, kar v praksi pomeni, da je kot gledanja navzdol dejansko okoli 15 stopinj. Nova dognanja kažejo, da je takšen kot dober za oddaljene objekte, za tiste bližje (kamor sodijo tudi monitorji) pa je optimalni kot nekje med 20 in 50 stopinjami.

Pri kotih večjih od 15 stopinj je sušenje oči manj izrazito, dobro pa vplivajo tudi na držo vratu in glave.

Nagnjen ali ne?

Opazujte, kako berete revijo. Če jo držite v rokah, je njen spodnji del nekoliko bližje očem kot zgornji. Spreminjajte naklon in kmalu boste ugotovili: bližje kot je zgornji del revije očem, težje je brati članek.

Enako velja za monitor, pri katerem velja pravilo, da mora biti njegov zgornji del nekoliko dlje od oči kot spodnji. Nikakor pa ne smete narediti nasprotnega, kar se dostikrat zgodi, ko se želimo znebiti nadležnega odboja svetlobe, saj v večini primerov prihaja od zgoraj.

Napačen naklon slabo vpliva na položaj vratu. Najslabše je, če je monitor nameščen nižje od višine oči in nato še obrnjen naprej.

Večina nas na delovnem mestu ves čas gleda na zaslon računalniškega monitorja, pa še na kakšnega, zato je upoštevanje priporočil za pravilno uporabo monitorjev smiselno.

Delo od doma vključuje prenosni računalnik, ki je glede ergonomije manj primeren za uporabo od namiznega. Je pa prenosljiv, kar je v sodobnem svetu prav tako ali še bolj pomembno.

Če pa večinoma delate od doma, potem boste največ naredili zase in za svoje zdravje z dodatnimi velikim zaslonom, tipkovnico in miško. Sicer pa tudi za zaslon prenosnika veljajo enaki nasveti kot za monitor.

Postavite ga na škatlo za čevlje, ali dokupite namensko stojalo, da je zaslon na višini oči in prilagodite njegov naklon.