Shranjevanje podatkov v oblaku: Kaj morate vedeti?

Kaj je shranjevanje v oblaku?

Izraz oblak se je uveljavil kot enobesedni opis velikih podatkovnih središč, do katerih enostavno dostopamo prek aplikacij na telefonih in jih imamo integrirane v urejevalnike datotek na osebnih računalnikih. Ironično je, da je shranjevanje v oblak in ogledovanje vsebin lažje, prijaznejše in hitrejše kot podobno početje znotraj domačega omrežja. Zato je povsem logično, da se dokumenti, fotografije in ostalo steka na strežnike tega ali onega ponudnika. Toda, ali je oblak primeren za vse namene, kakšno strategijo naj uberemo glede izbiranja konkretnih storitev in katere varnostne zapovedi naj upoštevamo?

Kako izbrati oblačno shrambo?

Podobno kot pri storitvah pretočnega videa tudi pri shranjevanju podatkov v oblak ni ene same univerzalne storitve, temveč bo večina verjetno uporabljala vsaj dve, morda celo več oblačnih storitev. A pri nekaterih bo morda dovolj zastonjski nivo.

Oblačne shrambe uporabljamo za različne namene in temu primerno je smiselno tudi prilagoditi nabor izbranih.

Uporabniški račun se splača imeti odprt še v kakšni shrambi, ki jo sicer puščamo bolj ali manj prazno, a nam prek nje kdo od prijateljev, znancev ali sodelavcev občasno kaj »pošlje«. V osnovi vse shrambe sprejemajo vse vrste datotek, toda nekatere so bolj namenske, prilagojene denimo za shranjevanje in ogled fotografij, druge pa skoraj moramo imeti zaradi varnostnih kopij naprav, ki jih uporabljamo.

Večina bo verjetno izbrala oblak, ki nudi najtesnejšo integracijo z uporabljano mobilno platformo. Za Androidove uporabnike je to prej kot slej Google Drive, za lastnike telefonov iPhone pa iCloud.

Vendar so tudi shrambe, ki niso tako tesno navezane na operacijske sisteme, saj za tiste brez Applovih naprav iCloud ne pride v poštev. Na voljo so Dropbox, iDrive in Koofr, ali pa jih najdemo v kombinaciji s čim drugim, denimo OneDrive kot del storitve Microsoft 365, ki vključuje še uporabo pisarniških programov.

Uporabljate lahko več oblačnih shramb

Poleg tega se kot rečeno ni treba omejiti na eno samo shrambo. Že omenjeni iCloud je denimo edino mesto, kamor operacijski sistem iOS samodejno shranjuje varnostne kopije posameznih naprav, ki so skoraj nepogrešljive ob prehodu na nov telefon, tablico ali prenosnik, da nanj lahko skoraj z enim klikom prenesemo vse, kar imamo na starem.

Enako velja za Google Drive pri napravah Android in Huawei Cloud pri Huaweijevih. Pri tovrstnih kopijah se  morate tudi odločiti, ali naj vsebujejo fotografije ali ne. Če jih, potem je doplačilo za ustrezno veliko prostora neizbežno. Toda lahko se odločite za strategijo, da gredo v ta oblak zgolj osnovne nastavitve telefona, imenik in ostalo, kar želite brez dodatnega dela prenesti na nov telefon, ko bo čas za to. Tako lahko shajate s tistimi petimi gigabajti, ki so na voljo v zastonjskem paketu, za fotografije in ostalo pa zakupite prostor nekje drugje.

Čeprav se da podatke s starega na novi telefon prenesti tudi s fizičnim povezovanjem obeh naprav s kablom, je postopek prek oblaka enostavnejši.

Do večjih kapacitet shranjevanje v oblak z doplačilom

Ena od pomembnih postavk pri izbiranju shrambe je vsekakor cena. Bolj ali manj vse oblačne shrambe so naročniške, kar pomeni plačevanje vsak mesec ali pa enkrat na leto, redke ponujajo »doživljenjsko« naročnino, ki sicer ob prvotnem plačilu deluje (bistveno) dražja, a sčasoma postane cenejša.

Pri določenih, taka sta denimo Dropbox in OneDrive v povezavi s pisarniško zbirko, so na voljo zgolj večje kapacitete od 1 TB naprej, kar pomeni vsaj deset evrov mesečne oz. sto evrov letne naročnine. Pri drugih, kot so Google Drive, Huawei Cloud, iCloud, Koofr, se je mogoče odločiti tudi za manj prostora, denimo 50, 100 ali 200 GB, pri čemer se cene začnejo pri 99 centih na mesec. Vse pa je seveda odvisno od potreb in zajetnosti tega, kar pretakate v oblak.

Razmislite o skupinski naročnini

Vsekakor poskusite znotraj družine deliti zakupljen oblačni prostor. Dropbox ponuja družinsko naročnino (ki je cenejša), Microsoft 365 za določeno ceno omogoča paket za šest uporabnikov, od katerih vsak dobi svoj terabajt prostora, pri Applu in Googlu prostor »glave družine« lahko izrabljajo tudi ostali uporabniki, ki so del t. i. družine, kakor ponudnika imenujeta sistem, ki omogoča deljenje različnih digitalnih dobrin, kot so kupljene aplikacije, igre, filmi in podobno.

Če ne greste takoj na 1 TB ali več prostora, morda začnite s 50 ali 100 GB, in se lahko kasneje odločite za večji paket, če prostora začne primanjkovati.

Shranjevanje fotografij v oblaku

Malo je verjetno, da bi fotografije iz tovrstnih shramb lahko kamorkoli ušle. Skoraj zagotovo ne zaradi vdorov v same storitve, kvečjemu če bi kdo izvedel uporabniško ime in geslo.

Kljub vsemu ni odveč fotografij shranjevati še kam drugam. Če velikost diska v računalniku (prenosniku) to omogoča, ni narobe imeti za fotografsko mapo nastavljeno, da se celotna vsebina shranjuje tudi lokalno.

Sicer pa je dobro to denimo enkrat na mesec kopirati tudi na kakšen zunanji disk. Če imate domači omrežni strežnik (NAS), pa vklopite samodejno varnostjo shranjevanje fotografij in videov s telefonov še na to napravo.

Izberite tako mesto oz. storitev za shranjevanje fotografij, od koder boste posamezne mape najlažje delili še s kom, denimo s starimi starši ali drugimi družinskimi člani oz. sorodniki. Podobno velja, če pogosto delite dokumente v skupno urejanje.

Več o tem, kako shranjevati digitalne fotografije, da bodo varne in dostopne, preverite v članku Poskrbite, da bodo počitniški spomini na varnem.

Shranjevanje dokumentov v oblaku

Za običajne dokumente večje skrbi zaradi shranjevanja  v oblak ni. So pa lahko pri takih z bolj zaupno vsebino, kot so denimo kopije osebnih dokumentov ali pa datoteke s seznamom gesel (v obliki običajnega besedilnega dokumenta ali pa kot datoteke za določeno storitve, denimo Keepass). Še posebej za slednje je nujno, da so šifrirane in zaščitene z geslom. Podobno sicer velja tudi za ostale omenjene, vendar te lahko pri nekaterih storitvah shranjujemo v posebno, zaščiteno mapo (»sef«), zaradi česar za same datoteke ni nujno, da so zaščitene z geslom.

Ne glede na to, kaj pretakate v oblak, za vsako storitev imejte svoje, drugačno geslo. Tudi drugačno od gesel za karkoli drugega.

Če se slučajno zgodi vdor kje drugje in se napadalci dokopljejo do seznama gesel (in pripadajočih e-poštnih naslovov) ali se tak spisek celo znajde kje na (temnem) spletu, boste morali menjati gesla povsod, kjer uporabljate enaka. Obstaja celo možnost, resda majhna, vendar ne povsem zanemarljiva, da kdo vstopi v vašo shrambo, še preden boste zamenjali geslo.

Najboljša metoda za kreiranje edinstvenih gesel, ki pa si jih vseeno lahko zapomnite, je uporaba določene formule za gesla v obliki fraze (s še kakšnim dodatkom števil, ločil ali česa drugega) ali kakšne kombinacije črk, številk in drugih znakov.

Več nasvetov za kreiranje močnega gesla, ki bo vaše podatke ustrezno varovalo, najdete v članku Brez panike z gesli, dobro pa je imeti sistem.

Za nekatere storitve sicer priporočamo dvostopenjsko prijavo, ki običajno vključuje še vpis časovno omejene kode iz generatorja oz. avtentikatorja, toda za oblak je predvsem pomembno, da imate ustrezno zaščitene naprave, s katerimi dostopate do njega, kajti sama pot do tja je po odklepanju telefona, tablice ali osebnega računalnika odprta.

Menjava ponudnika oblačne shrambe

Ena od težav z oblačnimi shrambami je menjava ponudnika. Treba je namreč prenesti desetine ali stotine gigabajtov podatkov nekam drugam. Če jih nimate še na kakšni dodatni kopiji, denimo zunanjem disku, si boste morali najprej omisliti tega, tja pretočiti vse, in nato naložiti v novoizbrano storitev. Proces je žal zamuden in nima drugačne alternative, dokler se industrija ne dogovori za kakšno interoperabilnost – sposobnost sistema, da deluje usklajeno z drugim sistemom - in možnost migracije. Ali pa je v to kdo ne prisili.

Zato je velika verjetnost, da boste oblačno shrambo, kamor odlagate pretežni del vsebin, uporabljali dolgo, razen če boste z njo zelo nezadovoljni ali če boste izvedli popolno menjavo platform (denimo z Androida na iOS). Ustrezna izbira že na začetku je tako dokaj pomembna.