Piši nam
Naroči zastopnika
Za Bitcoine ste že slišali. Kaj pa za veriženje blokov ali blockchain?
Odgovarjamo, kaj je blockchain tehnologija, kako deluje in kje jo uporabljamo.
Kdor se ukvarja s kriptovalutami, je moral vsaj slišati za veriženje blokov (ang: blockchain), za kar nekateri napovedujejo, da bo spremenilo svet.
Tehnika veriženja blokov zveni zapleteno. V resnici je takšna kljub razmeroma preprosti zasnovi. A da razumete, kako deluje in kakšne prednosti prinaša, vam ni treba poznati čisto vseh podrobnosti.
Kaj omogoča blockchain?
Veriženje blokov omogoča varno pošiljanje digitalnega denarja.
Bizantinski generali so pred napadom šotorili pred mestom, ki so ga imeli namen zavzeti. Med seboj so komunicirali zgolj z enim slom in na podlagi tega so se morali dogovoriti za skupno strategijo. Toda obstajala je verjetnost, da je eden ali več slov prestopilo na nasprotno stran in želelo vnesti zmedo med zveste generale. Praktični problem, ki se pojavi, je: kako poiskati rešitev, ki bo zagotavljala, da bodo sklenili pravi dogovor o pravi bojni strategiji.
Če torej pogledamo skozi prizmo današnjega dne, so imeli problem, kako vzpostaviti zaupanje med nepovezanimi strankami, recimo prek interneta, ki je takrat bil sel in ki mu ne moremo kar tako zaupati. Internet utegne biti nevaren. Praktično rešitev za takšen problem ponuja ravno veriženje blokov, saj nudi varno pošiljanje digitalne lastnine drugemu uporabniku, ki ni nujno povezan s pošiljateljem, in vpogled v transakcijo (tudi tretje osebe, a je anonimnost zagotovljena). Ob tem da nihče ne more dvomiti o verodostojnosti transakcije ali celo njeni legitimnosti.
Veriga blokov je decentralizirana podatkovna zbirka na več računalnikih in v skrbno šifrirani obliki. Nekakšna veriga, ki je ni mogoče prekiniti ali spremeniti njenih členov.
Prepričani, da je kopija do zadnjega bita enaka originalu
Ko izročite originalni dokument ali umetnino prejemniku, je temu v večini primerov jasno, da v rokah nima ne kopije ne ponaredka. Digitalna izmenjava vse skupaj obrne na glavo.
Predpostavimo, da ste s spleta prenesli nekaj gigabajtov »težko« datoteko s filmom in vas zanima, ali vsebuje vse bite (podatke) in ali so ti na natančno pravih mestih. Kajti če je z njo karkoli narobe, potem je predvajalnik ne bo hotel predvajati? Kaj lahko storite? Prenesete jo še enkrat z istega ali drugega vira in nato preverite, ali sta datoteki do zadnje podrobnosti enaki. Vsekakor možno, toda zamudno in neudobno.
Za zgoščevanje so uporabljene matematične funkcije z zelo velikim številom možnih rezultatov, da je verjetnost enakih vrednosti, na podlagi dveh različnih vhodnih podatkov, čim manjša.
Odgovor na vprašanje, ali je bila datoteka pravilno prenesena in ni bila spremenjena, je mogoče dobiti hitreje in z manj truda. Zgoščevalna funkcija datoteko pred prenosom »preveri« in vrne zgoščeno vrednost (hash), ki je nekakšen ekvivalent človeškega prstnega odtisa. Že najmanjša sprememba, kot je pika namesto vejice nekje v dokumentu, ali bit, ki je bil iz ničle spremenjen v enko med več milijoni bitov v datoteki, spremeni vrednost.
Ni vam treba vedeti podrobno, kako funkcija deluje, dovolj je, da veste naslednje. Po prejetju sistem preveri zgoščevalno vrednost datoteke in jo primerja z oglaševano. Če sta vrednosti enaki, potem ste lahko prepričani, da je bil prenos po spletu verodostojen.
Blockchain in lastništvo
Veriženje blokov prepreči podvajanje in omogoči lastništvo. Ko vemo, da je prejeta datoteka, zapis ali transakcija takšna, kot mora biti, se moramo pozabavati še s problemom morebitnega podvajanja. Pri zgornjem primeru nas ne zanima, kdo še ima kopijo datoteke, medtem ko je v primeru navideznega denarja ali pogodb to celo bolj pomembno. Kovanec si lahko lasti zgolj en človek in overjene pogodbe samo partnerji. Zanimajo nas tudi vse transakcije, ki so bile opravljene, ob tem pa nočemo (ali ne zaupamo) centraliziranim ustanovam, kot so banke, registri ali kdo tretji.
Veriženje blokov večina enači s kriptovalutami, čeprav je dejansko veliko več kot alternativen »finančni sistem«.
Tu nastopi lepota veriženja blokov oziroma njen najbolj zapleten del, ki ga bomo zelo poenostavili. Vzemimo primer zemljišča, popolnoma enako pa je s kovanci in drugimi zapisi, ki jih kupimo ali pogosto menjajo lastnika. Ko je pogodba sestavljena in opremljena s časovnim žigom, jo sistem zapiše v prvi blok, medtem ko so vse spremembe in menjave lastnika, zapisane v naslednje bloke, ki skupaj sestavljajo niz dogodkov (verigo). Tako je na voljo dovolj podatkov za rekonstrukcijo lastništva praktično kadarkoli v preteklosti. To ni nič posebnega, saj so tako zapisane transakcije v bankah in urejeni arhivi.
Razlika je v tem, da je evidenca namesto v centralizirani ustanovi shranjena v javnem prostoru, da ima vsak dostop do nje ter da lahko vsak prispeva vanjo, a je nihče ne more za nazaj neopazno spreminjati. Na prvi pogled se zdi, da takšna javna evidenca ni pretirano varna. A je, ker sistem temelji na nezaupanju med udeleženci v veriženju blokov, ki s svojim delovanjem, za kar prejemajo nagrado, potrjujejo bloke v verigi. Tu ima zopet osrednjo vlogo že omenjena zgoščevalna funkcija, saj jamči, da zapisi v verigi niso bili spremenjeni in da si na primer enega kovanca hkrati ne more lastiti več ljudi.
Blokov obenem ni mogoče spreminjati za nazaj, ker niso shranjeni na enem centralnem mestu, temveč so pri udeležencih sistema na pomnilnikih njihovih naprav. Če bi nekdo želel spremeniti enega izmed njih, bi to spremenilo njegovo zgoščeno vrednost, zaradi česar bi sistem blok označil za neveljavnega in njegova veriga bi bila s tem pretrgana. Ne pa verige pri drugih udeležencih. Vsi so enakovredni, zato bi obveljale za prave.
Kje vse je mogoče uporabljati blockchain?
Na prvem mestu je plačevanje, saj veriženje blokov omogoča hiter in varen prenos kriptovalut brez potrebe po nadzornih, kontrolnih in centraliziranih organih. Ker vsaka transakcija v verigi blokov pusti zapis, v primeru, da plačevanje ni anonimno, tehnika zmanjša goljufije, financiranje terorizma in pranje denarja.
Kriptovalute so bile (ali pa so še) povezane z nezakonitimi dejanji, vendar ker tehnika v osnovi celo pomaga preprečevati kriminal, je obsojanje kriptovalut podobno, kot bi krivili rokavice za vlom.
V panogah ali procesih, ki zahtevajo veliko podatkov, ima veriženje blokov primerjalno prednost pred tradicionalnimi zbirkami podatkov. V panogah, ki zahtevajo obdelavo in podpisovanje dokumentov v okornih postopkih, ni nemogoče, da pošiljka prispe na cilj, preden so urejeni vsi dokumenti. Njihovo evidentiranje v verigi blokov na primer v logistiki omogoča hitrejšo pripravo in elektronsko podpisovanje dokumentov in potem še popolno sledljivost.
Tehnika veriženja blokov ravno tako enostavno in varno zaščiti avtorstvo izvirnih del (tukaj največkrat govorimo o edinstvenih žetonih NFT), pomaga izobraževalnim ustanovam pri izdaji potrdil o dosežni izobrazbi, certifikatih in opravljenih tečajih, preprečuje goljufije v življenjepisih in podobno. Ravno tako je primerna podlaga finančnim storitvam, kot so izdaje obveznic in kot osnova za pametne pogodbe na področjih množičnega financiranja, mikro zavarovanj in podobno.
Kaj so šibke točke blockchaina?
Veriženje blokov je v poetičnem smislu genialna tehnika, uporabna za marsikaj. Kot vsaka druga seveda ima šibke točke, za kako problematične se bodo izkazale, je odvisno od dejavnikov, na katere nimamo nikakršnega vpliva.
Prva šibka točka je teoretična. Če pade internet, kot ga poznamo danes, potem bo padlo veriženje blokov. Potrjevanje blokov obenem zahteva veliko računalniške moči in posledično visoko porabo energije. Ker so bloki shranjeni v kopijah, da ima vsak svojo, je sistem obenem potraten tudi s tega vidika. Če bi torej posamezniki prenehali rudariti kripto kovance, s čimer potrjujejo bloke, potem bi sistem veriženja blokov gotovo zapadel v nekakšno krizo.
A kot trenutno kaže, je nevarnost, da bi se zgodilo kaj takšnega, izredno majhna. Bili pa so primeri, ko je posameznik izgubil napravo, na kateri je hranil kovance oziroma dostop do računa spletne denarnice. V takšnih primerih se je večinoma treba sprijazniti z izgubo.
Članek izraža stališča avtorja in ne nujno tudi stališč Zavarovalnice Triglav, d.d.
Uporaba blockchain tehnologije lahko prispeva h kibernetski varnosti, a nikoli za zaščito svojih digitalnih virov in informacij ne uporabljajte zgolj enega načina. Celovita obramba pred kibernetskimi napadi naj vključuje tudi tradicionalne prakse kibernetske varnosti in zavarovanje kibernetske zaščite za posameznike in podjetja.
Ne zamudite ničesar!
Izbor najnovejših zgodb in nasvetov za brezskrben vsakdan enkrat na mesec v vašem e-nabiralniku.
