Kako nastane nevihta?

Tudi lep in sončen dan se ob sopari hitro spremeni. Ozračje zaradi veliko vlage postane motno, na nebu se pojavijo kopasti oblaki, ki izrazito rastejo v višino. Nato začne moč vetra naraščati, temperatura začne padati, v daljavi zaslišite grmenje. To so znaki, ki kažejo, da je v bližini že nevihta. Kje bo udarila in kako močno, je odvisno od številnih dejavnikov.

Območje Slovenije je v primerjavi s preostalo Evropo eno najbolj izpostavljenih glede udarov strele. Najvišja gostota pojava udara strele je na zahodnem delu Slovenije, najnižja je na vzhodu države. Povprečno pa se v Sloveniji letno pojavijo med 3 in 4 udari strele na kvadratni kilometer.

Nevihtna poletja

O nevihtnem dnevu govorimo, kadar se v posameznem dnevu pojavita strela in grom. Največ neviht nastane v poletnih mesecih, pojasnjuje Blaž Šter iz Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO). Slovenijo lahko po številu neviht primerjamo s severno Italijo, Apeninskim polotokom, južnim delom Alp in delom Dinarskega gorstva, ki imajo prav tako razgibano površje.

Nevihte nastajajo skoraj povsod na Zemlji. Pogosteje se sicer pojavljajo tam, kjer so temperature visoke, zato jih je največ v tropskem pasu. Prav tako pa lahko nastanejo znotraj polarnega kroga. Tudi v Rusiji lahko zaradi vročine nevihta preseneti prebivalce Sankt Peterburga.

V Sloveniji povprečno naštejejo od 30 do 50 nevihtnih dni na leto. Ob ekvatorju je v povprečju okoli 100 nevihtnih dni letno, pri jezeru Maracaibo v Venezueli pa jih je celo 300.

Zakaj in kako nastane nevihta?

»Nevihta nastane zaradi izrazitega dviganja vlažnega zraka, ki je toplejši od okolice,« pojasnjuje meteorolog Blaž Šter. »Večja ko je temperaturna razlika med dvigajočim se zrakom in okolico, močnejše je dviganje.«

Dvigajoči se zrak, vzgornik, se dvigne do točke, na kateri se ohladi na temperaturo rosišča. Relativna vlažnost je takrat 100-odstotna, vlaga se na meji rosišča kondenzira in nastane oblak.

Če je temperatura dvigajočega se zraka še vedno višja od okolice, se zrak prosto dviga celo do 15 kilometrov visoko. Ob tem poteka izrazita kondenzacija. 

Ko kopasti oblak doseže zgornji del troposfere, se nekoliko razleze, nastane oblika nakovala. Včasih pa je vzgornik tako močan, da se oblačnost za krajši čas razširi tudi nad to plast. Nastane prebojni oblak. Običajno to pomeni, da je nevihta v najmočnejši fazi in verjetno s seboj prinaša tudi izrazite pojave – točo, naliv in močan piš vetra. Avtor: Blaž Šter (@vremenolovec)

Kapljice v oblaku rastejo, višje, kjer je dovolj hladno, pa nastajajo ledeni kristalčki. Ko so oblačni delci dovolj veliki, začnejo padati proti tlom.

Kje nastanejo nevihte

Sredozemsko morje je glavni vir toplega in vlažnega zraka nad Slovenijo. Nestabilnost, ki povzroči nevihte, pa se ustvari, ko s severa v višinah do nas prodre hladnejši zrak.

Hkrati pa se zrak lahko močneje dviga ob gorskih pregradah. To lahko vodi do sproženja neviht.

Obsežnejša veriga vrhov bo imela na nastanek nevihte bistveno večji vpliv kot kak nižji osamelec.

Pravila, katera vrsta nevihte bo nastala nad posameznim reliefnim predelom, ni. Najpogostejše primere opisuje meteorolog Blaž Šter, ki se tudi takrat, ko ni v službi, posveča spremljanju zanimivih vremenskih pojavov.

• Nad hribovjem so nevihte pogostejše v toplejših mesecih. Nastajajo zgodaj popoldne in običajno niso močnejše. Na nastanek tovrstne nevihte vpliva obsežnost hriba. Bolj ko je hribovje obsežno, lažje nastane nevihta, saj se je zrak ob oviri prisiljen dvigniti. Tudi zato se v hribe poleti odpravite zgodaj zjutraj in se v dolino vrnite v zgodnjem popoldnevu.
• Nad ravnino in mestom se nevihte lahko okrepijo, medtem ko se premikajo, ali pa nastanejo, ko je ozračje dovolj pregreto. Zaradi višjih temperatur v mestu lahko nevihte še hitreje postanejo močnejše.
• Nad morjem so nevihte pogostejše jeseni in pozimi. Morje je vir vlage in je v teh dveh letnih časih toplejše od kopnega. Nevihte zaradi vpliva priobalnega nočnega vetra, ki piha s kopnega proti morju (burin), običajno nastanejo ponoči in zjutraj. Ob pojavu priobalnega dnevnega vetra, ki piha z morja na kopno (maestral), pa se prestavijo nad kopno.

Kliknite na sliko in si oglejte nekaj zanimivih fotografij različnih neviht.

Vsaka nevihta ni vročinska

Vročinske nevihte nastanejo, ko v bližini ni vremenskih front ali višinskih motenj v ozračju. Frontalne nevihte pa se pojavljajo ob prehodih hladnih vremenskih front.

V Sloveniji so najpogostejše večcelične nevihte, občasno pa se pojavljajo tudi večji in močnejši nevihtni sistemi.

Zaradi nastanka supercelične nevihte je Črnomelj z okolico 8. junija leta 2018 prizadelo hudo neurje z izjemno debelo točo.

Supercelična nevihta se je razvila v bližini gora. Zaradi neugodnih razmer se počasi razkraja. V njeni okolici ni bilo nizkih oblakov, zato zlahka vidimo vrteči se vzgornik (znižan del oblačnosti), ki mu pravimo tudi mezociklon. Avtor: Blaž Šter (@vremenolovec)

Napovedovanje neviht in spremljanje napovedi

»Nebo brez oblačka se lahko v nevihto razvije tudi v pol ure,« poudarja meteorolog Blaž Šter. Zato strokovnjaki svetujejo, da se napovedovanja ne lotite le z opazovanjem neba ali iskanjem drugih znakov nevihte, temveč z rednim spremljanjem uradnih napovedi in opozoril.

Mobilna aplikacija Triglav Vreme, ki temelji na podatkih ARSO, omogoča pregled redno osveženih vremenskih podatkov.

Koristno je spremljati tudi radarsko sliko. Iz nje je razvidno, kako in kam se pomikajo oblaki ter kako potujejo padavine. Tako lahko predvidite, če bo nevihta dosegla tudi vaš kraj.

Ko zaslišite grmenje, lahko ocenite, koliko ste oddaljeni od strele, ki ste jo videli. Če med bliskom in gromom preteče 20 sekund, ste od strele oddaljeni približno 7 kilometrov. Zvok se namreč širi bistveno počasneje kot svetloba.

Sredi dneva in popoldne se nevihte najpogosteje pojavljajo v hribovitih predelih, pozno popoldne ali zvečer pa se premaknejo nad ravnine.

Včasih se ob prehodu nevihtnega piša pojavijo temni in grozeči oblaki zanimivih oblik, ki pa ne prinašajo nujno neurja. Ko se pojavijo, je največja nevarnost že mimo. Avtor: Blaž Šter (@vremenolovec)

Lokacijsko lahko nevihto v najboljšem primeru napovedo na območju, velikem približno 50 krat 50 kilometrov. Ko nastane nevihtni sistem večjih dimenzij, pa lahko lokacijo nevihte napovedo še natančneje.

Meteorologi lahko lokacijo nevihte napovedo za približno uro vnaprej. Nekoliko lažje napovedo njeno moč, saj glede na razmere v ozračju vedo, kateri tip nevihte bo nastal.

»Če nevihta nastane zelo hitro, je v ozračju veliko potencialne nestabilnosti in bo ta nevihta lahko tudi zelo močna,« pravi meteorolog Blaž Šter iz ARSO.

Kako neurje razlaga zavarovalnica

Nevihta se spremeni v neurje, kadar padavine, veter in strele povzročijo škodo v kmetijstvu in gozdarstvu ter na objektih.

Prehod nevihtne linije, skupka neviht, združenih v običajno hitro premikajočo se linijo, ki zajame večje območje. Pred prehodom nevihte se močno stemni, običajno so prisotne tudi značilne oblačne strukture (na posnetku se vidi oblak v obliki police). Prehod takšne nevihtne linije spremljajo močni sunki vetra, veliko strel, nalivi in včasih tudi toča. Avtor: Blaž Šter (@vremenolovec)

Posledice neurij so različne, posebno hude so, ko je združenih več nevihtnih pojavov, denimo toča in veter.

Evropska baza nevarnih vremenskih pojavov (ESWD) evidentira dogodke s točo, katere premer je večji kot 2 centimetra, saj se od te debeline naprej škoda hitro povečuje. Na kmetijskih posevkih pa lahko škodo povzročijo že bistveno manjša zrna.

Najpomembnejše je, da v nevihti najprej poskrbite zase in za svoje življenje, šele nato za premoženje. Lahko pa slednje zavarujete, preden veter, toča, direktni in indirektni udar strele, vdor meteorne vode ter poplava povzročijo škodo. Pri tem pa bodite pozorni na podrobnosti svojega zavarovanja doma, drugega premoženja in avtomobila.

Nevihtni pojavi in njihove posledice so namreč v zavarovalnih policah natančno opredeljeni.

VETER: Zavarovanje krije posledice vetra, ki doseže hitrost viharnega vetra, to je najmanj 62 km/h, in če je ta veter v kraju, kjer je nastala škoda, lomil veje in debla ter poškodoval dobro vzdrževane zgradbe. Škoda zaradi vetra na nepremičnimi je običajno vključena v zavarovanja doma, na avtomobilu (denimo padec predmeta na avto) pa odvisno od zavarovanja.

TOČA: Je opredeljena kot trdna padavina, ki povzroči škodo na zavarovanem objektu v kraju, kjer je po podatkih ARSO padala toča. Zavarovanja doma običajno vključujejo škodo zaradi toče, pri zavarovanju avtomobila pa je treba (tudi pri kasku) izbrati dodatno možnost kritja.

UDAR STRELE: Pri direktnem udaru strele je vidna točka, kjer je strela udarila in poškodovala objekt, na primer drevo. Pri indirektnem udaru strela udari v bližini, elektrika, ki potuje denimo do vaše hiše, pa poškoduje naprave v njej.

VDOR METEORNE VODE: Zavarovanje krije škodo zaradi vdora meteorne vode s streh zgradb, če odtočne cevi ali žlebove zamašijo toča ali druge stvari, ki jih je naneslo neurje. Sami morate poskrbeti, da bodo odtočne cevi in žlebovi redno očiščeni.

POPLAVA: Poplava se zgodi, če stalne vode, kot so reke, jezera ali morje, po naključju poplavijo zemljišče, na katerem so zavarovane stvari, kadar zaradi močnih padavin voda dere po pobočjih, cestah in poteh (hudourniki) ter kadar poplavi talna voda, ki je nastala zaradi poplavljanja zemljišča v neposredni bližini zavarovanih stvari.

V Zavarovalnici Triglav opažamo, da so pri avtomobilih najpogostejše poškodbe zaradi toče in viharjev, manj pogoste pa zaradi poplav. Škoda na nepremičninah je v največji meri povezana z razkritimi strehami, razbitimi stekli, zalitimi objekti in fasadami, poškodovanimi zaradi stvari, ki jih je na zavarovane objekte podrl vihar.

Preglejte svoja zavarovanja in preverite, za katere škode, povezane z nevihtami, ste zavarovani. To lahko najlažje naredite z uporabo spletne aplikacije i.triglav.

Nevihta je eden manj predvidljivih vremenskih pojavov. Zato je ključno, da spremljate vremensko napoved in se zavedate, kako lahko nevihta s spremljajočimi pojavi ogrozi vas in vaše imetje. Preverite, kaj lahko storite, če vas nevihta ujame v avtomobilu, doma ali na prostem.

Video posnetki: Blaž Šter
Fotografije: Aleš Rozman (uvodna fotografija, Severni Jadran, Paški Kozjak), Matej Štegar (fotografiji nevihte nad Ptujem in Turniščem), Domen Svetlin (fotografija poličastega oblaka in oblaka v obliki nakovala), Shutterstock (ilustracija nastanka strele)

Delite z nami svoje fotografije neviht. Pošljete nam jih lahko na naslov: digital@triglav.si.