Ukrepajmo zdaj: Da bo Zemlja še lahko naš dom

TANJA CEGNAR, klimatologinja v Agenciji RS za okolje

Kako posledice podnebnih sprememb čutimo v Sloveniji?

Pogostejši so suše, vročinski valovi, močnejši so nalivi, tudi s poplavami se spoprijemamo vse pogosteje. Povečalo se je izhlapevanje, manj je snega v pomladnih mesecih. Po drugi strani povprečni pretoki rek kažejo upadajoč trend, tudi letna količina padavin ima negativen trend. Opazimo lahko, da se je rastna doba podaljšala, klopi so se razširili tudi na nekoliko večjo nadmorsko višino. Ob vročinskih valovih se nekoliko poveča tudi umrljivost, v pregretih mestih pa se v času vročinskih valov poveča neugodje.

Kaj lahko vsak od nas prispeva k temu, da vsaj ne poslabšujemo razmer na našem planetu?

Morali bi bolj skrbno in varčno ravnati z naravnimi viri. Veliko bi pomagalo že zapiranje snovnih in energijskih tokov, kar bi zmanjšalo porabo surovin in energije ter obremenjevanje okolja. Kot posamezniki lahko ločujemo odpadke, skrbimo za ponovno uporabo in recikliranje. Kot družba bi morali spremeniti naše vrednote. Blaginje namreč ne moremo meriti zgolj po materialnem bogastvu, predvsem pa bi se morali ponovno naučiti spoštovati naravo.

S katerimi navadami pa vi prispevate k ohranjanju našega okolja?

Dosledno ločujem odpadke, izbiram naprave z boljšim izkoristkom energije, zelo blizu mi je tudi ideja ponovne uporabe in recikliranja. Z ljudmi poskušam deliti tudi del svojega poznavanja in razumevanja podnebja in podnebnih sprememb. Če podnebni sistem razumemo, se mu lažje prilagodimo in ga tudi cenimo ter spoštujemo, s tem pa tudi blažimo podnebne spremembe in njihove posledice.

ANTON KOMAT, slovenski svobodni raziskovalec, naravovarstvenik, pisec, publicist

Podnebne spremembe: kaj vas osebno najbolj (za)skrbi v zvezi s tem?

Zahodna civilizacija je slepo zaverovana v svojo tehnološko moč, ki postane popolnoma neučinkovita ob večjih spremembah okolja, ki jih nemočni poimenujemo okoljske katastrofe. Čeprav je klima kaotičen sistem, gojimo iluzije o predvidljivosti in napovedljivosti naravnih dogodkov. Enostranski pogled na svet je lahko zaradi tega presenetljivo omejen in prav to nas lahko popelje v neobvladljivo katastrofo.

Katere so prve tri stvari, ki bi jih po vašem mnenju morali spremeniti v našem okolju?

Nujna je opustitev agrokemičnega intenzivnega kmetijstva, ki uničuje rodnost prsti, povzroča erozijo tal, zastrupljanje vodnih virov in izgubo biotske pestrosti, da ne govorim o posledicah na našem zdravju!

Takoj je treba ustaviti tudi vse regulacije vodotokov, ki ogrožajo vodni režim pokrajine in povzročajo osuševanje. Vodo moramo zadrževati v pokrajini s ponovno vzpostavitvijo vodnih teles, kot so rečne loke, poplavni gozdovi, stranski rokavi rek, itd., tako kot jih je narava prvotno oblikovala sama.

Gospodarjenje s prostorom je treba obravnavati po sonaravnih načelih, tako da čim manj onesnažujemo naravo in smotrno izkoriščamo vse naravne vire (npr. ekološko kmetijstvo). Takoj moramo ustaviti uničevanje biosfere na račun izgradnje tehnosfere.

Kako pa se ljubezen do narave kaže v vaših vsakodnevnih življenjskih navadah?

V zakupu imam velik vrt, na katerem domači pridelamo večino potrebne hrane, drugo dobimo pri okoliških kmetih ali na tržnici. Uporabljam večinoma javni prevoz in kolo ter redno vzdržujem vse tehnične naprave in orodja. Kupujem le tisto, kar je nujno potrebno za preživetje, in prav nič mi ne manjka. Živim v trdni povezanosti z lokalno skupnostjo.

BORIS KUHELJ, direktor regijskega škodnega centra v Zavarovalnici Triglav

Katere so prve tri stvari, ki bi jih po vašem mnenju morali spremeniti v našem okolju?

V Sloveniji pogrešam predvsem ukrepe, s katerimi bi ustrezno uredili vodotoke rek in hudournike ter namakalne sisteme na poljedelskih področjih. Verjetno bi bilo treba tudi nekoliko zaostriti predpise s področja varnosti streh pred viharnimi vetrovi.

Kaj lahko vsak od nas prispeva k temu, da vsaj ne poslabšujemo razmer na našem planetu?

Iz lastnih izkušenj lahko povem, da je mogoče z upoštevanjem le nekaj dokaj preprostih pravil porabo goriva med vožnjo zmanjšati tudi za dvajset in več odstotkov, in to brez bistvenega zmanjšanja hitrosti vožnje. Poleg okolja pa nam bo zelo hvaležna tudi naša denarnica. Tudi pri ogrevanju domov lahko z ustreznimi ukrepi dosežemo bistveno manjše izpuste toplogrednih plinov. In tudi tukaj bomo hkrati veliko prihranili.

Kakšne so vaše izkušnje? Naj ljudje svoje premoženje zavarujejo pred naravnimi nesrečami?

Pri reševanju škod iz poplav jeseni leta 2014 sem srečal veliko obupanih ljudi, ki jim je voda v nekaj minutah povsem uničila dom in/ali podjetje, s katerim se preživljajo, in to na področjih, na katerih niti najstarejši prebivalci ne pomnijo poplav. Vsak dober gospodar, ki živi v bližini kakršnih koli vodotokov, bi moral svoje premoženje zavarovati pred poplavo. Na področjih, ki so bila v preteklosti izpostavljena poplavam, je danes zavarovanost bistveno boljša. Vendar star slovenski pregovor pravi, da je po toči zvoniti prepozno, in enako velja tudi za zavarovanja.