Ideja za izlet: Bogatin od Planinskega doma Savica

Zanimivost

Zgodba govori o spretnem trentarskem lovcu zaljubljenem v lepo krčmarico. Njena lepota je slovela daleč naokoli. Zavračala je številne snubce, dokler je ni bogati beneški trgovec premamil z darili. Izzvala je sicer sebi ljubega lovca, ki se je zato pognal v gore na lov za Zlatorogom.

Njegovi rogovi so bili ključ do silnega zaklada, ki ga pod Bogatinom čuva stoglavi zmaj. Trentarski lovec je zalezoval hudo ranjenega Zlatoroga, še bi si lahko premislil, a ga je skušal zeleni lovec, ki je šel z njim. Zlatorog je bil v varstvu belih žena in si je s pomočjo triglavske rože opomogel. Trentarskega lovca je pahnil v prepad in šele spomladi ga je reka Soča naplavila s šopkom triglavskih rož v rokah. Zlatorog je v besu opustošil triglavsko pokrajino in se skupaj z belimi ženami za vedno izselil iz nje.

Bogatin je tudi izvrsten razglednik, čeprav vas iz Spodnje Komne s svojo podobo ne bo prepričal.

A na Bogatinskem sedlu pride njegova značilna piramidasta oblika do izraza. Na vrhu vam v oči najprej padejo bližnji vrhovi Spodnjih Bohinjskih gora, Tolminski Kuk, Vrh nad Škrbino in Podrta gora. Ne spregledate grebena, ki vijuga severno od Bogatinskega sedla in se zaključi z Lanževico. Jalovec in Mangart se skupaj dvigata daleč na severu. Nad vsemi gorami bedi visoki Triglav, okoli katerega se drenjajo Kanjavec, Rjavina, pred njimi Debeli vrh, pa Tosc, Draška vrhova in ostali ... Proti zahodi ne boste spregledali  Krnskega pogorja. Ne da se našteti vseh gora, ki se dvigajo povsod okoli vas.

Ne vidite pa samo gora, temveč tudi vode. Bohinjsko jezero modri proti vzhodu. Pod Veliko Babo slutite Krnsko jezero, daleč proti jugu pa boste z nekaj sreče zagledali Jadransko morje. Kaj pa zaklad? Nabirate ga ves čas vzpona na to mitsko goro, največja modrost pa ga je obdržati, ko se v dolini na vas zgrne teža vsakdana.

Zahtevnost

Gre za zahtevno označeno pot, za katero potrebujete običajno pohodniško opremo. Pot je primerna za vse letne čase. V zimskih razmerah je obvezna uporaba cepina in derez.

Višina in čas

Izhodišče: 653 m.
Višina: 1977 m.
Višinska razlika: 1324 m.

Čas: Izhodišče-Bogatin preko Lepe Komne: 5 ur 30 minut. Krožni povratek preko Bogatinskega sedla in mimo Koče pod Bogatinom: 2 ure 45 minut. Krožni povratek preko Mahavščka in planine Govnjač: 3 ure 45 minut.

Kako do izhodišča?

Vozite se po gorenjski avtocesti. Zapustite jo na izvozu za Lesce in se preko Bleda in Bohinjske Bistrice zapeljete do Ribčevega Laza. Tu zavijete levo proti Ukancu. V Ukancu se držite naravnost za slap Savico. Zapeljete se do konca naše ceste. Parkirate na velikem parkirišču ob planinskem domu Savica. Parkirišče je tekom glavne turistične sezone plačljivo. 

Vzpon

Mimo planinskega doma Savica stopite na pešpot, ki vas vodi do Doma na Komni in do Koče pod Bogatinom. Po dobri minuti hoje pridete do vhoda za pot do slapa Savica. Tu se držite levo in sledite planinskemu smerokazu za Dom na Komni. Hodite po mulatjeri, ki se v okljukih večinoma zmerno vzpenja v sicer strmo gozdnato pobočje. Že visoko pod robom planote pešpot zavije desno v grapo imenovano Pekel. Pot kmalu ponovno zavije desno in se še naprej vzpenja v okljukih.

Opis poti, fotografije in posnetek: V naravi