Ideja za izlet: Brinjeva gora iz Zreč

Zgodovina in zanimivosti

Tudi njeno ime je precej nenavadno, saj na njej brinje ne raste. Nekateri zato sklepajo, da njeno ime izhaja iz keltske besede, kar pa bi morda razkrila nadaljnja raziskovanja antične preteklosti Zreč in njihove okolice.

Zahodni vrh, tisti, ki ga prvega prehodite, so si kasneje za svoje domovanje izbrali zreški vitezi. Ime njihovega gradu Freudenberg je posebna uganka. Nekateri pravijo, da izhaja iz imena kraja Zreče, nad katerim je gospodoval. Vitezi, sicer nemškega porekla, naj bi si napačno tolmačili ime Zreče, ki naj bi po njihovem prihajalo iz sreče, pa so potem grad in hrib poimenovali Freudenberg, Srečen hrib.

V resnici ime Zreče pomeni obrežje, torej obrežje reke, oziroma tudi potoka, ob katerem se je naselje nahajalo. Pa vendar, ali so bili zreški vitezi res tako nevedni ali pa so bili le zadnji člen v tisočletja dolgi poselitveni verigi Brinjeve gore? Očitno ljudje že od pradavnine naprej na gori niso iskali le zatočišča pred zunanjimi nevarnostmi, temveč so skupaj z njo tudi stremeli k nebu.

Glede na to, da je bila Brinjeva gora v svoji dolgi zgodovini vedno tudi kraj čaščenja naravnih sil, je morda ključ do njene skrivnosti ravno v rastlini, po kateri je poimenovana. V antiki so imeli navado, da so posameznim božanstvom posvečali aromatične rastline, kar brin vsekakor je. Kakorkoli, gora vitezom z gradu Freudenberg ni prinesla sreče. Po sicer skopih pisnih virih lahko sklepamo, da so vitezi svojo gospostvo zelo hitro zapravili, grad pa je bil konec srednjega veka razvaljen. Na Brinjevo goro vodi tudi plezalna smer, imenovana Boštjanova pot.

Zahtevnost in oprema

Pot je označena in nezahtevna. Potrebovali boste običajno pohodno obutev. Izlet je primeren za družine z otroki, starimi od 3 do 4 leta ali starejšimi.

Velik del poti poteka po asfaltirani ali makadamski cesti. Strm je le krajši del pešpoti pod grajskim gričem.

Tu otrokom pomagate pri hoji, po potrebi tudi z nošenjem. Če se izkaže za potrebno, lahko pridete po otroke vse do razpotja pod Goliko tudi z avtomobilom. Otrokom boste na poti zlahka razburkali domišljijo in radovednost s pripovedmi o Brinjevi gori in njenih prebivalcih. Zadnji naseljenci so bili vitezi z gradu Freudenberg. Pri cerkvi Matere Božje se nahaja park šestih starih dreves, ki je še posebej primeren za oddih v poletni vročini.

Višina in čas

Višina: 630 m.
Višina izhodišča: 403 m.
Višinska razlika: 227 m.
Časi: Izhodišče - Brinjeva gora: 45 minut, krožen povratek Brinjeva gora – izhodišče: 45 minut. 

Kako do izhodišča?

Štajersko avtocesto zapustite na izvozu za Slovenske Konjice, Poljčane in Zreče. Skozi Slovenske Konjice se zapeljete proti Zrečam. Držite se smeri za industrijsko cono in glavne ceste. Pozorni ste na križišče, kjer je na levi strani znak za Mercator, desno pa smer za športno dvorano, gasilski dom, osnovno šolo, Swatycomet in Unior-upravo. Tu zavijete desno.

Peljete se mimo moderne cerkve in Uniorja ter prečkate Dravinjo. Takoj za mostom ponovno zavijete desno. Zapeljete se še morda 20 metrov in parkirate levo na parkirišču. Ob križišču poleg parkirišča boste opazili tudi turistične oznake za cerkev Matere Božje na Brinjevi gori, ki jim sledite naprej po Zlakovški cesti, ob kateri ste parkirali.

Vzpon

S hojo pričnete po cesti, ob kateri ste parkirali, držite pa se je kar nekaj časa. Vzpon je zložen. Višje pot postaja vedno bolj razgledna predvsem proti Konjiški gori in Stolpniku ter  tudi proti Lindeku in Stenici. Cesta vas pripelje do vasi Brinjeva gora, kjer vas lesen smerokaz usmeri proti cerkvi Matere Božje.

Položna cesta vas pripelje do križišča, kjer vas smerokaz na kozolcu usmeri naravnost na vzpenjajočo makadamsko cesto. Že po nekaj metrih hoje ste pozorni na markacijo, skrito levo v gozdu. Je na kamnu zakritem s podrastjo in jo zlahka spregledate. Stopite v gozd in se pričnete strmo vzpenjati. Slabo nadelana pešpot, na kateri pogrešate več markacij, vas vodi v strmo pobočje. Višje se obrne desno in položi in že ste pri skromnih ostankih obzidja srednjeveškega gradu Freudenberg. Obzidje obhodite po desni strani.

Še vedno strma pot se nad njim obrne levo in vas preko skale pripelje na vrh grajskega grebena, kjer lahko vidite skromne obrise nekoč ozkega, dolgega in močno utrjenega gradu. Greste preko grebena in se spustite v verjetno nekoč obrambni jarek gradu, kjer se nahaja skalnata pregrada.

Pot vas hitro pripelje do gozdnega kolovoza, ki ga prečkate in greste naprej v breg mimo križa. Za njim gre levo plezalna Boštjanova pot, 25 minut, vi pa stopite na široko in dobro nadelano pešpot, ki vas v nekaj minutah pripelje do cerkve.

Sestop

Stopite na makadamsko cesto, ki vodi mimo cerkve in lesenega poslopja ob njej navzdol. Spustite se do sedla, kjer je razpotje, a se držite naravnost. Po dobrih dveh minutah pridete na vrh Golika, kjer se nahaja cerkev svete Neže. Za cerkvijo gre pot naprej proti Oplotnici. Po isti poti se vrnete do razpotja na sedlu, kjer nadaljujete levo.

Greste mimo hiše na razglednem robu, nato pa vas markacije pripeljejo v gozd in do označenega razpotja, kjer stopite na pešpot po kateri se spustite do stare domačije na razglednem oblem grebenu. Na križišču pri domačiji nadaljujete desno in po nekaj minutah hoje pridete do naslednjega križišča in prvotne poti, po kateri se vrnete na izhodišče.

Opis poti in fotografije: V naravi.