Nad bolezni s celično terapijo

Pri zdravljenju niso pomembne več le matične celice

Verjetno eden najpomembnejših medicinskih dosežkov s konca preteklega stoletja je bila vzgoja človeških matičnih (izvornih) celic v laboratoriju ter njihov uspešni in učinkoviti vnos v človeški organizem.

A medtem ko smo pred desetletji številne upe polagali predvsem na matične celice, je danes spekter upanja razširjen tudi na druge tipe celic. Celice imunskega sistema so denimo že uspešne pri zdravljenju cele vrste obolenj, ki so še do pred kratkim veljala za nerešljivo uganko.

Napredna celična zdravljenja

»Osnova celičnih terapij so bolnikove lastne celice ali celice zdravega darovalca,« razlaga mag. Marko Cukjati, dr. med., spec. transfuzijske medicine, z Oddelka za terapevtske storitve pri Zavodu RS za transfuzijsko medicino. »Najprej jih bolniku ali darovalcu odvzamemo in jih pred vnosom obdelamo – očistimo, pomnožimo, aktiviramo … Po vnosu pa se celice odzivajo na razmere v tkivu in izločajo zdravilne učinkovine.«

Pri obnovi poškodovanega tkiva ali organa računajo na sposobnost matičnih celic, da se preobrazijo v različne celične tipe in nadomestijo poškodovane celice, pospešijo njihovo regeneracijo in preprečijo dodatno odmiranje celic.

Pri imunoterapiji, ki postaja vse pomembnejši način celičnega zdravljenja, pa z vnosom »obdelanih« celic imunskega sistema zavirajo škodljive procese, denimo prekomeren odziv pri avtoimunskih boleznih in kroničnih vnetnih stanjih ter zavrnitvenih reakcijah po transplantacijah. Lahko pa tudi okrepimo imunski odgovor na tarče, ki jih lasten imunski sistem več ne obvladuje, denimo na rakaste celice.

Celična terapija za izjemne učinke

»Uporaba celične terapije je zanimiva na številnih področjih in je pomemben prihodnji steber zdravljenja,« je prepričan prof. dr. Roman Jerala, vodja Odseka za sintezno biologijo in imunologijo na Kemijskem inštitutu. Z ekipo mu je pred dvema letoma uspelo človeške celice spremeniti tako, da vnetne procese v telesu prepoznajo samostojno. Protivnetne proteine začnejo tako proizvajati in izločati, še preden se pokažejo učinki vnetja.

»Odkritje te imunoterapije smo uspešno preizkusili na celičnih kulturah in na živalskem modelu vnetne črevesne bolezni. Do njene morebitne klinične uporabe pa bo verjetno moralo miniti vsaj pet do deset let,« pojasnjuje prof. dr. Jerala.

Je pa precej vrst celičnih terapij že na voljo. Z njimi zdravijo in lajšajo veliko bolezni, ki so včasih veljale za neozdravljive. »Z matičnimi celicami že uspešno zdravimo srčno popuščanje, nakazuje pa se tudi napredek pri zdravljenju ishemične možganske kapi,« pravi mag. Cukjati z Zavoda RS za transfuzijsko medicino.

»Že od leta 2012 s celično imunoterapijo uspešno nadzorujemo imunske zaplete po transplantaciji krvotvornih matičnih celic darovalca, obetamo pa si napredek pri zdravljenju nekaterih imunsko oslabljenih bolnikov in zdravljenju nekaterih vrst raka s pomočjo celic CAR-T.« Ta postopek bo po besedah prof. dr. Jerale v UKC Ljubljana verjetno vpeljan že v prihodnjem letu ali dveh.

Je napredno zdravljenje tudi za vas?

Celična terapija je povsem prilagojena bolniku in zato bolj »butična«. Vendar je prav zaradi tega pogosto učinkovitejša, učinki so tudi dolgotrajnejši. Stroški takšnega zdravljenja pa so v primerjavi s klasičnim sprva višji, saj celice z zahtevnimi tehnološkimi postopki pripravljajo za vsakega bolnika posebej.

»Toda ta pristop lahko pomeni prihranek tudi za zdravstveno blagajno, saj ni potrebna standardna terapija, ki je zaradi dolgotrajnosti prav tako draga,« obetajoče sklene mag. Cukjati.

K sreči so spoznanja slovenskih in tujih znanstvenikov našla pot tudi v zdravljenje resničnih ljudi z resničnimi težavami. Čeprav celična terapija ni primerna za vse bolezni in za vse bolnike, se lahko o tem pozanimate pri svojem lečečem zdravniku. Možnosti so, le izkoristiti jih je treba.