Ko podariš življenje

Vanja Žulič je za zelo redko krvno boleznijo, ki je lahko tudi smrtna, zbolela pri 24 letih. »Trudila sem se živeti normalno, potem pa se mi je stanje tako poslabšalo, da nisem več zmogla,« se spominja.

Njen hematolog je zaključil, da je edina možnost za ozdravitev presaditev krvotvornih matičnih celic. »Pravzaprav nikoli nisem dvomila v to, da bi darovalca našli, verjela sem, da nad mano bdi lučka, ki me bo vodila iz tega brezna.«

»Lučka«, ki v sodelovanju z medicinskim osebjem bdi nad bolniki, je register nesorodnih darovalcev krvotvornih matičnih celic Slovenija Donor, ki je vključen v evropski in svetovni register.

Če bolniku ne morejo pomagati s celicami družinskih članov ali njegovimi lastnimi, začnejo iskati po seznamu darovalcev.

Možnost, da najdejo primernega, pa je iskanje igle v kopici sena. Lastnosti celice darovalca se morajo z lastnostmi celic prejemnika ujemati kar v desetih različnih parametrih. A če je v kopici sena igel veliko, je tudi možnosti za odkritje ustreznega darovalca več.

Seznam je vselej prekratek

»Da je možnosti za bolnika karseda veliko, je bistveno, da ima vsaka država na seznamu registra čim bolj raznoliko in obširno bazo ljudi, ki so, če se pojavi potreba, pripravljeni darovati,« pojasnjuje dr. Blanka Vidan Jeras, vodja registra Slovenija Donor.

»Prav zato smo poenostavili postopek vpisa; niti na transfuzijsko enoto ni treba več iti. Zdaj potencialni darovalec, ki naj bi bil ob vpisu mlajši od 45 let, v domači nabiralnik prejme komplet za vpis v register, po navodilih si vzame bris ustne sluznice in skupaj z obrazci pošlje v kuverti z že plačano poštnino nazaj.«

V slovenskem registru darovalcev krvotvornih matičnih celic je sicer nekaj več kot 20.000 ljudi.

»Ampak to je minimum,« opozarja Kristina Modic, direktorica Slovenskega združenja bolnikov z limfomom in levkemijo. »Želeli bi si še več darovalcev, tudi iz različnih krajev Slovenije. Podobnosti celic so lahko včasih pomembne že na regionalnem nivoju, hkrati pa je logistično najlažje, če sta darovalec in prejemnik geografsko blizu vsaksebi. To je pomembno tudi, ko se zelo mudi za življenje prejemnika darovanih celic. Želimo si, da se seznam povečuje in osvežuje.«

Takrat, ko bi jih potrebovali, žal vsi darovalci niso nujno primerni kandidati. Bodisi so trenutno v slabem zdravstvenem stanju, bodisi so možne darovalke noseče. »In s tem se seznam krajša,« doda dr. Vidan Jeras. »Nekateri darovalci, ki so prav v času načrtovanega odvzema zboleli, so bili izjemno nesrečni. Ljudje so se namreč pripravljeni izjemno potruditi, če s tem rešijo življenje.«

Slovenija je del mednarodne mreže, ki omogoča, da darovalca za svoje bolnike iščemo tudi po mednarodnih registrih, če ga doma ne najdemo. Podobno velja, da lahko darovalec iz Slovenije daruje nekomu na drugi strani sveta. Še dobro, saj stroka napoveduje, da se bodo v prihodnjih letih potrebe po krvotvornih matičnih celicah podvojile, saj odkrivajo vedno nove bolezni, pri zdravljenju katerih so učinkovite.

Nekaj ur časa za ohranitev življenja

Ne da bi škodovali sebi, lahko z darovanjem krvotvornih matičnih celic, ki jih proizvaja vaše telo, nekomu ponudite edino rešilno vez z življenjem. Vanja Žulič je, ko je izvedela, da so zanjo našli darovalca, »čutila izjemno hvaležnost. Ko so mi po žili spustili sveže, zdrave celice, sem bila preveč izčrpana od terapij, da bi me preplavljali posebni občutki. A ko sem po nekaj tednih lahko prehodila 20 metrov brez pomoči, sem bila vzhičena! Čutila sem, kako se vame vrača življenje.«

Matične celice imajo namreč izjemne lastnosti. So kot seme, iz katere vzbrsti vse, kar je v našem telesu. Prav krvotvorne matične celice poskrbijo, da se v telesu začne ustvarjati zdrava kri, ki človeka povrne v življenje. 

Postopek odvzema krvotovrnih matičnih celic

Postopek njihovega odvzema je že dobro desetletje bistveno manj invaziven, kot je bil.

Dr. Blanka Vidan Jeras nazorno opiše postopek darovanja: »Nekoč smo krvotvorne matične celice odvzemali iz kostnega mozga, danes pa jih odvzemamo iz venske krvi. Če ugotovimo, da je darovalec, ki je vpisan na seznam, primeren darovalec, stopimo z njim v stik. Povabimo ga na pogovor, kjer podrobno razložimo postopek. Kadarkoli v procesu, razen v končni fazi, ko je bolnik že pripravljen na presaditev, se lahko brez pojasnila odloči, da celic ne bo daroval. Če se odloči za darovanje, nekaj dni prejema zdravilo, ki spodbuja množenje krvotvornih matičnih celic in njihovo splavljanje v periferno kri. Sledi odvzem, pri katerem darovalec dobi v obe roki kanilo, podobno kot pri odvzemu krvi, le da v tem primeru krvi ne odvzamemo, ampak ta kroži, vmes pa jo prestrežemo in s posebno aparaturo iz nje izločimo krvotvorne matične celice. Skozi celoten proces in tudi po njem darovalca spremljajo zdravniki specialisti transfuzijske medicine in specialisti hematologi.«

Darovanje je zadetek na loteriji

Če štejemo le nesorodne darovalce, je v 25 letih, odkar obstaja register Slovenija Donor, svoje krvotvorne matične celice darovalo 57 darovalcev iz Slovenije. Na drugi strani pa  so samo leta 2016 v Sloveniji krvotvorne matične celice presadili 134 bolnikom, tudi otrokom; kar 27 jih je celice prejelo od nesorodnega darovalca.

Podrobnejše informacije o vpisu na seznam ter postopku odvzema krvotvornih matičnih celic najdete na www.dajsenaseznam.si.

Jani Breznik se je na seznam vpisal, ko so pred leti iskali darovalca za bolnega dečka. »Zgodba se me je dotaknila in najmanj, kar sem takrat lahko storil za tistega otroka in njegove obupane starše, je bil vpis v register s srčno željo po ujemanju.«

Osnovni namen vpisa – darovanje – se sicer izpolni redkim darovalcem, a Janiju se je. Ne ve, komu je podaril delček sebe, saj so podatki tako o prejemniku kot tudi darovalcu strogo varovani. Ve pa, da je morda nekomu podaril življenje, ki bi bilo sicer izgubljeno. »Fenomenalno je bilo! Kot zadetek na loteriji,« zaključi.

Ideja darovanja delčka sebe je bržkone dvosmerna in ne enosmerna cesta. Zadovoljstvo, sreča in hvaležnost ne preplavlja le ozdravljenega, ampak morda bolj, kot si lahko predstavljamo, tudi darovalca.

V življenju pravzaprav redko dobimo priložnost storiti nekaj res velikega, nekaj, kar spreminja življenja ljudi na bolje. Če posameznik nima etično-moralnih pomislekov, je darovanje krvotvornih matičnih celic, podobno kot je darovanje krvi in posmrtno darovanje organov, eno najveličastnejših dejanj, ki jih omogoča sodobna medicina. Je dejanje, ki ne spremeni življenja le prejemniku, ampak tudi njegovi družini in prijateljem. Je dejanje, ki bolniku daje obet življenja, na katerega prej morda ni mogel upati. In je seveda dejanje viška sočutja in altruizma, po katerem nihče – niti darovalec niti prejemnik – ne more biti več povsem enak, kot je bil.