Helikoptersko reševanje v gorah: Kako lahko pomagam?

Klic na pomoč: številka 112

Pri navajanju informacij o nesreči je še posebej pomemben podatek o lokaciji ponesrečenca, a prav ta je po izkušnjah gorskih reševalcev pogosto pomanjkljiv. Takrat je iskanje ponesrečenca zelo zahtevna naloga. Pri pregledu razgibanega terena iz zraka je reševalcem namreč težko ugotoviti, kje točno je ponesrečenec. Še težje je, če je v bližini veliko gornikov ali če je poškodovanec oblečen v oblačila, ki se barvno zlivajo z okolico. Zato ni odveč nasvet, da za gorniške podvige raje izbirajmo oblačila živahnih in prepoznavnih barv.

Mednarodni znaki za pomoč reševalcem

Če v gorah opazite nizko in počasi leteč helikopter, to zelo verjetno pomeni, da gorska reševalna ekipa išče ponesrečenca. V takšnih primerih lahko gorskim reševalcem učinkovito pomagamo z uporabo preprostih mednarodno dogovorjenih znakov za (ne)potrebnost pomoči.

Priprava na pristanek helikopterja

Če ste v neposredni bližini ponesrečenca, poskrbite, da bo pristanek reševalcev čim bolj varen. Rotor helikopterja, ki pri letu doseže hitrost, podobno hitrosti zvoka, namreč deluje s silo, ki lahko ob pristanku dvigne veliko prahu, na strmih pobočjih pa lahko povzroči tudi nevarnost padanja kamenja.

Pred prihodom reševalcev morajo zato navzoči poskrbeti, da iz bližine ponesrečenca in z mesta pričakovanega pristanka helikopterja umaknejo vse lažje predmete, kot so oblačila, nahrbtniki in druga gorniška oprema. Omenjeni predmeti lahko, če se dvignejo od tal, poškodujejo helikopter in tako ogrozijo varnost letenja, obenem pa tudi varnost vseh navzočih. Prav tako je priporočljiva zaščita glave.

Pri ponesrečencu naj v čepečem položaju ostane le eden ali dva navzoča, drugi naj se umaknejo na varno, vsaj nekaj deset metrov od kraja pristanka helikopterja.

1 ura in 10 minut je povprečni čas helikopterskega reševanja. Kaj vse se zgodi od klica na pomoč do zaključka akcije, si oglejte v infografiki.

Najpogostejše napake planincev

»Ne zgodi se velikokrat, da se planinci v celoti odzovejo v skladu s pravili ravnanja, ki jih je treba upoštevati v primeru helikopterskega reševanja. Le redko nas na primer pričakajo z dvignjenimi rokami, ki nakazujejo mednarodni simbol za pomoč,« pravi Robert Kralj, član Gorske reševalne zveze. Zato pa večkrat naredijo tri najpogostejše napake. Katere?

• Ljudje ob pogledu na helikopter mahajo, največkrat v pozdrav, reševalci pa v takšnih primerih ne vedo, ali mahajo, ker potrebujejo pomoč, ali jih res samo pozdravljajo.

• Planinci zaradi različnih razlogov pogosto brez dovoljenja prihajajo v območje delovanja helikopterja. V primerih, ko je ponesrečenec že prejel prvo pomoč in je pripravljen na prihod reševalcev, se je najbolje umakniti. Gneča na kraju nesreče otežuje delo reševalcem, včasih pa lahko predstavlja celo grožnjo tako zanje kot za druge navzoče.

• Pogosta napaka je tudi fotografiranje helikopterja in prizorišča nesreče, ob katerem planinci pozabijo na skrb za svoje predmete. Veter, ki ga helikopter ustvari pri pristajanju, tako osebno lastnino neprevidnežev velikokrat odpihne. V najskrajnejših primerih lahko podre tudi nepripravljenega stoječega človeka ali ga celo pahne v globino.

V poletnem času, ko so planinske poti polne izkušenih in manj izkušenih planincev, gorski reševalci posredujejo tudi do sedemkrat dnevno. Morda boste že ob naslednjem obisku slovenskih gora zaslišali zvok helikopterja. Sedaj veste, kako ravnati!

Avtor fotografije: Uroš Podlogar