Nevarne živali in rastline v gorah

Ugriz kače

V Sloveniji najdemo tri vrste strupenih kač: modrasa (na naslovni fotografiji) in navadnega ter laškega gada. Čez palec bi strupeno kačo od nestrupene lahko ločili po obliki glave in očeh. Le-ta je pri omenjenih treh kačah bolj trikotne oblike, oči pa ozke in v obliki raztegnjene elipse.

Pravilo je nezanesljivo in vsekakor se je najbolje izogibati vsem kačam, če pa vas kača slučajno ugrizne, pa je ključno, da ostanete mirni.

Letno v Sloveniji beležimo približno 10 primerov ugrizov strupenih kač pri osebah, ki poiščejo zdravstveno oskrbo. Po podatkih v literaturi pri eni petini ugrizov evropskih kač ne pride do izbrizganja strupa v rano, tako da sam ugriz še ne pomeni strupenega ugriza. Ponavadi sta vidni dve majhni vbodni rani v velikosti okrog 7 mm narazen.

Vodilna simptoma pri ugrizu strupene kače sta bolečina in oteklina, ki se pojavita hitro. Otekle so lahko tudi področne bezgavke, možna je podplutba ali rdečica okolne kože.

Polovica poškodovanih razvije tudi pretiran odziv telesa na vbrizgan strup, ki se kaže z znaki šoka. To so:

• padec krvnega tlaka in posledično omotica, vrtoglavica, šumenje v ušesih,
• bleda, hladna in lepljiva koža,
• povišan (ob napredovanju šokovnega stanja pa lahko tudi upočasnjen in slabo tipen) srčni utrip,
• težave z dihanjem, tudi izguba zavesti.

Prva pomoč pri ugrizu kače

Najprej poskrbite za lastno in poškodovančevo varnost. Odženite kačo, če se sama še ni umaknila. Če uspete to storiti varno, jo lahko fotografirate za lažjo prepoznavo in usmerjeno zdravljenje kasneje. Poškodovana oseba naj miruje.

Mesta ugriza ne prevezujete, ne izsesavajte strupa ali ne izžigajte ugriznega mesta.

Poškodovani ud zgolj imobilizirajte. Mesto ugriza lahko sperete s čisto vodo ali očistite z mokrim robcem od sredine navzven in pokrijete s sterilno gazo. Mesto nežno hladite. Odstranite nakit, ure in vse tesne kose oblačil.

Pokličete strokovno pomoč ali osebo transportirajte do medicinske oskrbe na način, da se le-ta čim manj premika. V primeru izgube zavesti, kar je sicer redko, osebo postavite v stabilni bočni položaj in s tem poskrbite za prehodno dihalno pot. Do prihoda strokovne pomoči skrbno nadziramo njene življenjske znake, predvsem dihanje.

Osvežite, kaj morate povedati, ko pokličete na številko 112, in kako lahko z znaki pomagate reševalni ekipi pred pristankom helikopterja.

Nadaljnje zdravljenje v bolnišnici je večinoma simptomatsko, to je podporno. Redko je potrebna uporaba tako imenovanega protistrupa, ki je učinkovit pri zdravljenju ugrizov vseh treh v Sloveniji živečih vrst strupenih kač.

Z rastlinami povzročene opekline

Opekline, povzročene z dotikom strupenih rastlin so redke, a potencialno nevarne. Med divje rastline, ki človeka ogrožajo že z dotikom, ne da bi jih zaužil, med drugim sodijo:

• Orjaški dežen (H. Mantegazzianum), ki je v Sloveniji redek in se v gorskem svetu z njim ne bomo srečali.

• Bolj verjetno pa je neprijetno srečanje z Navadnim rebrincem (Pastinaca Sativa L.). Najdemo ga na področju Krajinskega parka Južni in zahodni obronki Nanosa, to je v področju planinskih in plezalnih poti Gradiške ture nad Vipavo.

Rastlina vsebuje kemijsko snov imenovano furanokumarin, ki ob stiku s kožo in UV-A sončnimi žarki lahko povzroči fototoksično reakcijo fitofotodermatitis.

Poenostavljeno bi stanje lahko opisali kot preobčutljivost na sonce, ki jo povzroči stik z omenjeno rastlino.

Kaže se kot pordela in boleča koža na mestu kontakta, včasih se po nekaj dneh pojavijo tudi mehurji. Ko se ti posušijo in odpadejo, lahko hiperpigmentirane spremembe na koži vztrajajo še nekaj mesecev. Plezalci in pohodniki so tem rastlinam še posebej izpostavljeni v spomladanskih in poletnih mesecih, ko roža cveti z značilnimi rumenkastimi cvetovi.

Prva pomoč pri z rastlinami povzročenimi opeklinami

Če rastlino opazite, se je izogibajte. V primeru stika pa mesto izperite z veliko hladne vode. Odsvetovano je drgnjenje in agresivno umivanje, saj bi v tem primeru poškodovali povrhnjico in povečali možnost bakterijskega vnetja kože.

Posebno pazite, da rastlina ali koža, ki je z njo prišla v stik, ne pride v bližino oči, saj lahko povzroči trajne poškodbe očesa. Svetovano je hlajenje in izogibanje sončni svetlobi. V primeru hujše reakcije poiščite zdravniško pomoč.

Pik žuželke

Pik žuželke – čebele, ose ali sršena, je relativno pogost pojav in večinoma ni nevaren. Nemalokrat se na mestu pika pojavi lokalna preobčutljivostna reakcija, ki se kaže s pordelo kožo in oteklino. Mesto je srbeče, oteklina pa lahko vztraja tudi več dni.

Prva pomoč pri pikih žuželk

Svetujemo:

• hlajenje,
• uživanje antihistaminikov v obliki tablet – 10 mg dnevno, ali
• mazila in zaščito prizadetega mesta pred sončnimi žarki.

Poskušajte se vzdržati praskanja, da ne pride do sekundarnega vnetja kože.

Sistemske reakcije na pik žuželk

Sistemske preobčutljivostne reakcije so redkejše, a potencialno smrtno nevarne. Pri lažji obliki pride do rdečkastih obrobljenih izpuščajev, ki se lahko selijo po koži – t. i. urtikarije oz. koprivnice. Prisotna je lahko oteklina mehkih tkiv glave in vratu kot na primer ustnic in okoli oči. Pri hujšem poteku pa so poleg tega prizadete dihalne poti in srčno-žilni sistem.

Pokažejo se znaki (distribucijskega) šoka: omotica, vrtoglavica, padec krvnega tlaka, povišan (z napredovanjem stanja pa znižan) srčni utrip. Sprva občutek cmoka v grlu lahko vodi v težave z dihanjem in hudo dihalno stisko. Jezik lahko oteče na trikratno velikost. Oseba izgubi zavest, najhujši primeri se končajo s smrtjo.

V primeru sistemske prizadetosti po piku žuželke nemudoma pokličite 112.

Osebo položite v udoben položaj – leže ali polsede. Skrbno nadzirajte njene življenjske funkcije. Dajte ji 1 tableto antihistaminika (npr. 10 mg loratadina), ki ga lahko brez recepta kupite v lekarni.

Če je oseba znan alergik, je možno, da ima pri sebi avtoinjektor adrenalina, t. i. »EpiPen«, ki vsebuje 0,3 mg adrenalina/epinefrina. Uporabite ga lahko pri otroku ali odraslem takoj, ko se pojavijo dihalna stiska, oteklina jezika, občutek težkega požiranja ali jasni znaki padca krvnega tlaka kot so omotica, motnje zavesti, pospešen ali počasen srčni utrip (pod 60 udarcev/min ali nad 100 udarcev/min).

Uporaba avtoinjektorja adrenalina je preprosta in ne zahteva posebnega usposabljanja. Kot je jasno narisano na izdelku, odstranite modro kapico, da na spodnjem delu avtoinjektorja izskoči tanka igla. Igle se ne dotikajte. Zabodite jo v stegensko mišico obolele osebe – lahko preko oblačil, in štejte do 10, nato jo izvlecite. Izdelek ima varnostni samozapiralni mehanizem, ki prepričuje, da bi se po njegovi uporabi nehote zbodli. Kot splošno pravilo lahko uporabite načelo, da je bolje EpiPen uporabiti prezgodaj kot prepozno. Avtoinjektor po uporabi shranite do prihoda strokovne pomoči in si zapišite točen čas, kdaj ste ga uporabili.