Doktor Google ali doktor medicine – koga izbrati?

Informacije na spletu in v vaši okolici so pogosto lahko zastrašujoče, predvsem pa napačne. Zato se vsaj pri zdravstvenih vprašanjih, ki se vam porajajo za vas ali vaše otroke, splača upoštevati poltretje tisočletje star nasvet pisca najznamenitejših basni, Ezopa: »Ne verjemite vsega, kar slišite.«

Pasti samodiagnosticiranja

Obveščenost o simptomih bolezni in zdravljenju je skokovito narastla z uporabo interneta. Po podatkih Evropskega statističnega urada je leta 2017 kar 54 % Slovencev internet uporabljalo za iskanje informacij, povezanih z zdravjem. To je dvakratnik povprečja izpred desetih let in več od evropskega povprečja.

Večina zdravstvenih nasvetov, ki jih dobite od svojih bližnjih, prijateljev in znancev, je dobronamernih. Veliko nasvetov, ki jih najdete na spletu, je neškodljivih. Toda »spletne klinike« in nekritično sprejemanje nasprotujočih si nasvetov lahko vam in vaši okolici povzročijo nepotrebne skrbi. Samodiagnosticiranje je povezano s številnimi pastmi, o katerih je vredno razmisliti.

Neustreznost informacij in presoja njihove točnosti:

Presoja točnosti laičnih mnenj in informacij na spletu je za nestrokovnjaka zelo težka. Raziskovalci z ameriške univerze Washington so ugotovili, da obstajajo ogromne razlike med kakovostjo podatkov na spletnih straneh. Zdravstveni podatki na vladnih straneh so najnatančnejši, medtem ko ustreznost informacij strmo pade na sponzoriranih in novičarskih straneh, predvsem pa na straneh, ki jih ustvarjajo posamezniki brez strokovne usposobljenosti. Večina podatkov tam je bodisi nepovezanih z resničnim problemom ali celo nepravilnih.

Podobno pa velja za nasvete laikov: pesimist vas bo z razlago simptomov morda prestrašil, optimist pa nevarno pomiril. Edina pravilna izbira za prepoznavanje bolezenskih stanj in njihovo zdravljenje je zato zdravnik.

Pretirana samodiagnoza:

Laiki si informacije, tudi če so ustrezne, razlagamo po svoje. Glavobol si morda razložimo kot simptom možganskega tumorja in ne kot posledico prehlada. Utrujenost določimo za izgorelost, čeprav je le posledica premika urnih kazalcev. Bolečine v sklepu splet razlaga kot fibromialgijo, čeprav gre morda le za nateg vezi. Preden se zaveste, se vdate mislim o zdravstvenih stanjih, ki morda nimajo nobene povezave z resničnim stanjem.

Kiberhondrija – pretirana skrb za lastno zdravje, ki izvira iz napačne interpretacije informacij na spletu – tako postaja vse večja težava. Kraljevi kolidž v Londonu je objavil oceno, da naj bi za njo trpelo kar 20 % uporabnikov spleta. S pretiranim odzivom zaradi skrbi povzročate stisko sebi in bližnjim. Pravo zdravilo za kiberhondrijo je pogovor z zdravnikom, pravijo.

Podcenjevalna samodiagnoza:

Čeprav je pretiran odziv pogostejši, vas lahko spletne informacije pomirijo. Tako ne ukrepate, čeprav je stanje resnejše, kot to nakazuje splet.

Pavšalna ocena brez osebnega pristopa:

Informacije na spletu so splošne, zapisane za povprečnega uporabnika, tudi če so strokovno utemeljene. Ljudje pa smo posamezniki s posebnimi značilnostmi in potrebami. Vsako telo se na bolezen odziva drugače. Angina se pri vas izraža drugače kot pri sosedu. Simptomi resnejše bolezni bodo nekoga onesposobili, drugi pa bo do zapleta zaradi bolezni normalno funkcioniral. Pri presoji simptomov je zato nujen osebni pristop. Nobena pavšalno zapisana informacija ne more biti boljša od zdravnikovega nasveta.

Kritično presodite kakovost informacij na spletu. Vprašajte se:

Zakaj raje po zdravniški nasvet?

Takojšnja zadovoljitev potreb je v veliki meri postala del našega življenja. Težko razumemo, da je treba na svojega zdravnika ali na zdravnika svojih otrok čakati več dni. Dostop do osebnega zdravnika je pri nenujnih stanjih pogosto otežen, obisk pri njem pa po podatkih mednarodne raziskave v Sloveniji povprečno še vedno traja le 7 minut.

Morda bi bilo v številnih primerih povsem dovolj, da bi se z zdravnikom pogovorili po telefonu: ko vas skrbi otrokova vročina, ko si ne znate razložiti zdravstvenega izvida, ko kašljate in ne veste, ali se je smiselno naročiti na pregled ali ne, ko zaradi bolezni, omejene gibljivosti ali geografske oddaljenosti težko obiščete svojega zdravnika. Tak pogovor morda lahko prepreči nepotrebne obiske zdravnika in omogoči smotrnejše odločitve o nadaljnjih ukrepih.

Nobena spletna aplikacija, naj bo še tako strokovno osnovana, ne more nadomestiti pogovora z zdravnikom, tudi če je ta opravljen po telefonu. Aplikacije so lahko pripomoček, laični nasveti so lahko za orientacijo, ne morejo pa biti del rešitve. Z enosmerno komunikacijo pri zdravju ne pridete daleč. Rešitev je v komunikaciji, ki bo potekala v obe smeri – z vprašanji, odgovori in razmisleki.

Po informacije na splet – da ali ne?

Kam torej po zdravstveni nasvet?

S prebiranjem neskončnih strani člankov in forumskih debat na temo zdravja ne povečujete le lastne zmedenosti. Po urah brskanja pogosto ugotovite, da si s pridobljenimi informacijami ne morete veliko pomagati. Tako brezciljno porabljate čas, čeprav veste, da je informacije dobro dobiti čim prej.

Strokovni odgovori, pojasnila ali napotki so v trenutku, ko jih potrebujete, neprecenljivi. Z zavarovanjem Zdravnik 360 strokovno informacijo pridobite tudi takrat, ko vašega zdravnika ni v ordinaciji. 365 dni na leto od 6. do 22. ure lahko pokličete v Zdravstveno točko . Tam vam v terminu, ki vam ustreza, uredijo telefonski pogovor z zdravnikom družinske medicine – za vas ali za vašega mladoletnega otroka. Zdravnik bo ocenil simptome ali razložil izvid ter priporočil nadaljnje ravnanje. Število kritih nasvetov na daljavo, pisnih mnenj in asistenc v zavarovalnem letu ni omejeno.

V Zdravstveni točki pa so vselej na voljo tudi medicinske sestre, ki svetujejo, kaj storiti z napotnico, ki ste jo dobili, kje in kako se naročiti na zdravstvene preglede ter na koga se obrniti za nadaljnji nasvet.

Slab nasvet vas lahko namreč stane precej več kot 82 centov na mesec, kolikor je premija zavarovanja. Povzroči namreč nepotrebne skrbi ter izgubo časa in celo denarja za zdravstvene storitve, s katerimi morda merite v prazno. Si je potem sploh še smiselno razbijati glavo z ugibanji ter se utapljati v poplavi nasprotujočih si in vprašljivih zdravstvenih informacij na spletu in v lastni okolici?

Če pokličete Zdravstveno točko, je postopek takšen:

Informacije na dlani
Ponudbo za zavarovanje Zdravnik 360 lahko pridobite kar na spletu.